GledalKaja

  Včeraj, 30. novembra 2022 so v Narodni galeriji odprli veliko razstavo slik, grafik in risb Mateja Sternena (1870 – 1949). Bila sem tam in pred vami je poročilo. Razstavo, katere avtor je dr. Andrej Smrekar, so ob pripravili ob 152. obletnici Sternenovega rojstva. Sternen je imel med vsemi našimi impresionisti najboljšo izobrazbo. Sprva se je šolal v Gradcu (kjer je spoznal tudi Jožeta Plečnika), nato na Dunaju in v Münchnu v Ažbetovi slikarski šoli ( o Ažbetovi šoli ). Pri Ažbetu je ostal kar 8 let preden se je vrnil v domovino (ostali impresionisti so se vrnili že prej).  Pomladno sonce, olje na platnu, 1906-1909. Sternen je med slovenskimi impresionisti morda najbolj zapostavljen.    Jutro - Roza Sternen, olje na platnu, 1906-1907. Dalije, olje na platnu, 1932. Dr. Smrekar pravi, da v njegovih delih zasledimo vplive različnih mojstrov, kot na primer Velazqueza in Rembrandta, Rubensa in Tiziana, Fragonarda in Boucherja. Od modernistov pa so nanj vplivali Edgar De...

3. december je neformalen praznik, ki ga obeležujemo na dan rojstva Franceta Prešerna. Na ta dan muzeji in galerije odprejo svoja vrata in povabijo na brezplačen ogled stalne zbirke, morda pa tudi občasne razstave. Poglejmo, kaj se bo dogajalo v Ljubljani! Začnimo z Moderno galerijo! Občasna razstava Momental-mente pod vodstvom gostujočega kustosa dr. Andreja Medveda se je poslovila, v spodnjih prostorih pa je še vedno na ogled majhna, a izjemno prijetna razstava o stereofotografiji ljubiteljskega fotografa Franca Ferjana. O njej sem pisala tu:  https://gledalkaja.blogspot.com/2022/11/razstava-arzenal-spominov-ali-intimna.html  Razstava bo sicer na ogled do predvidoma 22. januarja 2023. Vedno znova navdušuje tudi stalna zbirka, ki predstavlja slovensko moderno umetnost - torej celotno 20. stoletje. Tu lahko najdete naše impresioniste Jakopiča, Groharja, Sternena in Jamo, pa seveda brata Kralj, Vena Pilona, Franceta Miheliča, našega avantgardista Avgusta Černigoja, Zorana Muši...

  Mineva 11 let odkar je Muzej  sodobne umetnosti Metelkova odprl svoja vrata javnosti in predstavil svojo zbirko Arteast 2000+. Dva meseca pa je na ogled razstava Umetnost na delu, kjer so že na dan otvoritve postregli z različnimi performansi (recimo tudi Damir Avdić z Jaz anarhist). V prvih dneh po otvoritvi so po razstavi popeljali kustosi in umetniki sami. Nova razstava se razprostira čez prvo in drugo nadstropje in je razdeljena na tri dele: na dela umetnikov od šestdesetih do osemdesetih let prejšnjega stoletja v jugoslovanskem in pojugoslovanskem kontekstu, spremembo koncepta umetniškega ustvarjanja v naslednjem desetletju in politična umetniška praksa od leta 2000 naprej. Osredotoča se predvsem na območje nekdanje Jugoslavije. Vodstva se je udeležila tudi prejšnja direktorica MG+MSUM Zdenka Badovinac. Je ena izmed kustosov razstave.  Glavne teme, ki so v ospredju, so boji za pravice delavcev , migracije , vloge umetnikov v različnih obdobjih idr. Izpostavljam ...

  Obožujem majhne in poučne razstave. V spodnjem razstavnem prostoru v Moderni galeriji so pretekli teden odprli razstavo o stereofotografiji, torej o fotografijah, ki so nastale v tehniki stereofotografije. Avtor fotografij je slovenski ljubiteljski fotograf Franc Ferjan (1885 – 1964). Franc Ferjan, Blejsko jezero , ca. 1935, črno-beli stereo diapozitiv. Ta stereoskop je eksponat Tehniškega muzeja Slovenije, Ljubljana. Moram priznati, da za Franca Ferjana še nisem slišala, čeprav je bila leta 2006 večja razstava, poimenovana Franc Ferjan (1885 – 1964). Fotograf zasebne in socialne resničnosti , ki je predstavila kar 84 njegovih fotografij. S fotografijo se je pričel ukvarjati predvsem zato, da je ujel podobe njemu bližnjih oseb (pri teh zgodnejših posnetkih opažamo svečano vzdušje, frontalnost oseb), kasneje pa je želel ujeti njihovo razpoloženje (sproščeno vzdušje). Pomembna v njegovem opusu je podoba žene Izabele, ki jo je postavljal ob okno ali pa ob branju pisma. Veliko pozorn...

Včasih se zgodi, da kak tuji obiskovalec hodi gor in dol po stalni zbirki Narodne galerije in na koncu vpraša varuhe: »Kateri pa je najbolj znani slikar v tej stavbi?« Jah, za nas, Slovence, gotovo Ivana Kobilca s svojimi dovršenimi deli (njeno Poletje je najbolj priljubljena slika v Narodni galeriji), a njeno ime zunaj naših meja ne pomeni ravno veliko. Kaj pa, če povemo, da na stalni zbirki lahko najdemo dvorno slikarko zloglasne francoske kraljice Marije Antoanete? Od leve proti desni: Jožef Tominc, Cecilija grofica Auersperg , 1821, Élisabeth Louise Vigée Le Brun, Elizabetha Isabella Mniszech , 1797, Wilhelm Ternite, Dama v poljski noši, 1838. Slika zgoraj: Ernst Christian Moser, Celjska meščanka v belem , 1844.  Élisabeth Louise Vigée Le Brun je že bila uspešna slikarka, ko je pričela delati za francosko kraljico. Naredila je več kot trideset portretov kraljeve družine, med njimi tudi slavno sliko Marije Antoanete z otroki (1787), kjer gre za družinski portret. Maria Antoanet...

Ivan Štrekelj (1916 - 1975) se zdi eden tistih nesrečnežev, ki jim življenje ni prizanašalo. Bil je odličen kipar, ki se je najbolje izrazil v kamnu in lesu, a zaradi njegove gluhote je bila njegova življenjska pot veliko težja kot bi sicer bila. Ivan Štrekelj, Avtoportret. Meni osebno najbolj pretresljivo delo je njegov avtoportret. Rojen je bil leta 1916 v Glincah pri Ljubljani in je pri rosnih sedmih letih zaradi meningitisa oglušel. Obiskoval je Državni zavod za gluhoneme (»Gluhonemnica«) in star je bil že štirinajst let, ko je njegov učitelj ugotovil, da je pravzaprav precej nadarjen za risanje. Nadaljnje šolanje je opravil na Tehnični srednji šoli, rezbarstvo in kiparstvo je poučeval France Kralj, nato pa je bil po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu sprejet na akademijo v Beogradu. Zaradi druge vojne je bil študij predčasno končan – vrnil se je v domovino. Po vojni se je zaposlil pri kamnoseštvu Kunovar na Žalah. Živel je v Švicariji (zelo skromno!), tam pa je dobil tudi atelj...

Fauvizem je morda celo prvi med različnimi modernističnimi slogi, ki so se pojavili na začetku 20. stoletja. Težko rečemo, da gre za gibanje, saj gre v resnici za skupino prijateljev, ki so skupaj ustvarjali in razstavljali.  Kratek opis Značilnosti :  živahne barve,  na debelo nanesene na platno,  drzne poteze.  Fauvisti so se tudi ukvarjali s teorijo barv, namreč da tiste barve, ki so komplementarne (nasprotne), pridejo bolj do izraza in bolj žarijo. S pridom so ustvarjali nove prostore v svojih slikah in sicer z uporabo barvnih ploskev. V tem času so jih najbolj navdihovala dela Paula Cezanna in Vincenta van Gogha . Začetek Henri Matisse (1869–1954), čigar razstavo sem v začetku tega meseca obiskala v Muzeju likovnih umetnosti v Budimpešti, in André Derain (1880–1954) sta poleti 1905 skupaj delala v majhnem ribiškem pristanišču Collioure na jugu Francije in pričela takrat slikati na popolnoma nov (zgoraj opisan) način. Zaradi tega je neki kritik ta slog poi...

  V zadnjem času sem postala res navdušena nad Henrijem Matissom, enim najbolj zvenečih imen svetovne umetnosti, in ne morem opisati sreče, ko sem izvedela, da je prišlo v našo bližino več kot 150 njegovih del. Razstava, ki so jo poimenovali The Colour of ideas ali po slovensko Barva idej, je  v Muzej likovnih umetnosti v Budimpešti  pripotovala  iz pariškega Centre Pompidou.  Menda gre za prvo tako razstavo Matissovih del na Madžarskem.    Na ogled niso le slike in kolaži, temveč tudi kipi, grafike in risbe.  Matisse velja predvsem za odličnega koloritista . Še Pablo Picasso je nekje komentiral, da je sam sicer najboljši slikar, ampak če pa bi že kje imel kakšnega tekmeca, bi to gotovo bil Matisse, ki da je imel popolnoma drugačno razumevanje barv in je z njimi na svojih platnih ustvarjal prave čarovnije.  Mojstra je predvsem zanimala popolna usklajenost med barvami, oblikami in svetlobo, ki kar žari z njegovih slik. Tako se je skozi 60 let...