GledalKaja

  Lansko poletje nisem počivala na lovorikah. Narodna galerija in MG+MSUM sta v sodelovanju z Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov in Avstrijskim kulturnim forumom Ljubljana »posodili« svoje zaposlene za projekt Mindful observers, ki sta ga zasnovala avstrijska umetnika. Ko sem slišala za kakšen projekt gre, sem se z veseljem odzvala povabilu! Pa poglejmo, za kaj gre. Obiskovalci v galerijah svojo pozornost navadno posvečajo izključno umetninam, a v galerijskem prostoru niso nikoli sami. S pogledom jih vedno spremlja varuh, ki skrbi za varnost umetnin. Kako se varuhi počutijo ob opravljanju svojega dela, kateri dogodek, ki se je zgodil v galerijskem prostoru, se jim je najbolj vtisnil v spomin, katera je njihova najljubša umetnina v inštituciji, v kateri delajo, in zakaj - takšna in podobna vprašanja so se zvrstila v pogovoru z Jutto Fischel, članico tandema, ko je poskušala spoznati delo (in življenje) zaposlenih. Ker sama delujem na področju galerijske pedagogike, je zame ...

Zoran Mušič je v taborišču Dachau naredil okoli dvesto risb umrlih sojetnikov. Nekaj teh so sredi leta 2020 razstavili v Moderni galeriji v Ljubljani. Presunljive risbe brez patetike in olepšav prikazujejo enako trpljenje kot ga je doživel tudi sam. V prvi polovici sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je mojster slikal cikel Nismo poslednji, ki so ga navdihnile prav te risbe. In to so tudi slike, ki so utrdile Mušičev status enega najpomembnejših evropskih slikarjev 20. stoletja pri nas in po svetu.  Zoran Mušič, Kataster trupel, litografija, papir, 1973. Vir: spletna stran Narodne galerije  Školjka reagira na tujek, ki je prišel v njeno notranjost, tako, da ga prične obdajati s svojo biserno matico in tako nastane biser. Zoran Mušič je potreboval zelo dolgo, da je predelal to, kar je videl v taborišču. A zato, da je obudil spomin, ni potreboval zgoraj omenjenih risb. Vse, kar je doživel, je namreč zorelo v njem, nato pa v nekem momentu izbruhnilo v umetniškem ustvarjanju (k...

Letos mineva 75 let odkar so Američani osvobodili ujetnike taborišča Dachau. Med njimi je bil Slovenec Zoran Mušič, ki je tam preživel kar šest mesecev. Spada med naše najpomembnejše slikarje in je s svojimi cikli Konjičkov, kraških in dalmatinskih motivov zaslovel tudi širše. Najbolj znan pa je morda prav njegov cikel slik  Nismo poslednji . Mušič je v taborišču delal kot strugar v tovarni orožja. Umetniško znanje diplomiranega slikarja so hitro prepoznali nemški stražarji, ki jih je Mušič portretiral, po fotografijah pa je naredil tudi portrete njihovih deklet in žena. Po njegovem pričevanju naj bi ga za dobro opravljeno delo kdaj pa kdaj nagradili s piščančjim bedrom. Mušič ni bil edini tak primer, čigar nadarjenost so prepoznali stražarji: izpričano je, da so naročali risbe in slike pri slikarju in profesorju Aldu Carpi, ki je bil deportiranec v Gusnu. Naročali so družinske portrete in italijanske krajine, ki jih je slikal po spominu. Carpi je esesovcem želel naslikati taborišč...