GledalKaja

 V Galeriji Cankarjevega doma se je v septembru odprla razstava Vidni svet brezmejnih povezav, kjer je predstavljen košček likovne zbirke Telekoma Slovenije. Razstavo je pripravil Aleksander Bassin. Likovna zbirka Telekoma Slovenije je res velika in v tako majhni galeriji, kot je ta, je nemogoče prikazati vse. Zato se je Aleksander Bassin odločil za izbor ene desetine in zato je tudi slike in grafike prezentiral na način "a la pariški Salon" (glej spodnje slike). Aleksander Bassin pelje skupino po svoji razstavi. Dela, ki jih je moč videti na razstavi, imajo sicer svoja mesta v pisarnah, preddverjih in kleteh številnih slovenskih podružnic Telekoma. To je zdaj prvič, da so se znašla skupaj na enem mestu.  Zbirka se je pričela oblikovati v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar nikakor ne sistematično, to se je spremenilo šele v zadnjem obdobju. Zdi se, da se je poprej kupovalo vsepovprek, zato je tudi precej nemogoče najti neko rdečo nit med deli. In zato je tudi t...

  Ko boste šli prihodnjič mimo Spomenika generalu Rudolfu Maistru, se malo ozrite nanj. Konjeniški spomeniki imajo namreč dolgo zgodovino in že od nekdaj poudarjajo poseben status upodobljenca. Jakov Brdar, Konjeniški spomenik Rudolfu Maistru , 1999. Stoji nasproti ljubljanske glavne železniške in avtobusne postaje v parku, imenovanem Maistrov park. Kipar Brdar je res dobro zajel jezdečevo in konjevo vehemenco. Na fotografiji lahko opazimo, da ima konj eno izmed zadnjih nog postavljenih na krogli. Vir: svetovni splet. Še nekaj je značilno za konjeniške spomenike: izredno težko jih je bilo realizirati. Če omenimo samo, da so se s tem problemom ukvarjali tako Leonardo da Vinci, kot njegov učitelj Andrea del Verrocchio in slavni kipar Donatello, nam bo verjetno kaj kmalu jasno, da je res nekaj na tem. Takšni spomeniki so bili izredno težki: že telo konja je bilo težko, svoje pa je dodala tudi teža jezdeca. In vse to je slonelo na štirih tankih konjskih nogah. Neverjeten izziv je bil i...