GledalKaja

 Ta teden se je v Moderni galeriji odprla razstava za sladokusce. Mladenič Gregor Perušek je leta 1906 imigriral v ZDA in se nekaj let za tem odločil postati slikar. Zdi se, da se ga je nekaj moralo globoko dotakniti, da je prišel do te odločitve, kajti imel ni nikakršne akademske izobrazbe. Kar pa je imel, je bila vztrajnost in, zdi se, nekakšna odprtost, radovednost. Perušek se zdi kot nek neukrotljivi duh, ki je prepotoval številne ameriške dežele (svoj čas so krožile govorice, da je prepotoval vse ameriške dežele), obiskoval številne razstave (med drugim naj bi obiskal Galerijo 291 Alfreda Stieglitza v New Yorku) in številne umetniške kolonije, ves čas pa srečeval ljudi, ki so ga navdihovali in na njegovo delo tudi konkretno vplivali (recimo ameriški staroselci). Kompozicija iz Nove Mehike (Pokrajina iz Arizone) , 20. leta, olje na lepenki, Narodna galerija. Tale slika mi je blazno všeč. A ni taka okeeffovska?   Družina (detajl), 1922, olje na platnu, Slovenski narodni do...

 V Galeriji Cankarjevega doma se je v septembru odprla razstava Vidni svet brezmejnih povezav, kjer je predstavljen košček likovne zbirke Telekoma Slovenije. Razstavo je pripravil Aleksander Bassin. Likovna zbirka Telekoma Slovenije je res velika in v tako majhni galeriji, kot je ta, je nemogoče prikazati vse. Zato se je Aleksander Bassin odločil za izbor ene desetine in zato je tudi slike in grafike prezentiral na način "a la pariški Salon" (glej spodnje slike). Aleksander Bassin pelje skupino po svoji razstavi. Dela, ki jih je moč videti na razstavi, imajo sicer svoja mesta v pisarnah, preddverjih in kleteh številnih slovenskih podružnic Telekoma. To je zdaj prvič, da so se znašla skupaj na enem mestu.  Zbirka se je pričela oblikovati v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar nikakor ne sistematično, to se je spremenilo šele v zadnjem obdobju. Zdi se, da se je poprej kupovalo vsepovprek, zato je tudi precej nemogoče najti neko rdečo nit med deli. In zato je tudi t...

  Za prvo pravo impresionistično sliko velja slika Claudea Moneta Impresija, vzhajajoče sonce. Motiv je zelo enostaven in nič posebnega, gre namreč za marino v meglenem jutru. Slika je v letu 1974, ko je bila razstavljena, sprožila veliko odzivov, in večina je bila slabih. Danes bomo v tem kratkem sestavku nakazali, kaj bi lahko zmotilo kritike.  Impresija, vzhajajoče sonce , olje na platnu, 1872, 48 cm × 63 cm, Musée Marmottan Monet, Pariz. Slika je ocenjena na znesek med 250 in 350 milijonov ameriških dolarjev. V drugi polovici 19. stoletja motivi iz vsakdanjega življenja niso bili ravno zaželeni, če pa so se jih slikarji že lotili, je bilo pričakovano, da bodo vsaj razločni in jasni. Claude Monet je motiv naslikal nenatančno, skicozno, hitro. Motiv je komaj prepoznaven. Začetek impresionizma "Prosili so me za naslov slike za katalog, v resnici ga ni bilo mogoče vzeti za pogled na Le Havre in sem jim dejal: ,Naslov slike je Impresija (Vtis)." Izraz "impres...

  7. julija 1942 so se Matej Sternen, France Stele in Ante Gaber pogovarjali o nastanku slike, ki jo danes poznamo pod naslovom Sejalec. Stele je povzel zgodbo: "Gaber, njegova žena in Grohar so naredili izlet k Sv. Andreju. Pri Šinku in Župcu (mežnarju) so pili jagodovec. Župec je rekel, da mora sejat, oni pa so pri cerkvi počivali. Ko je Grohar zagledal sejalca proti nebu, je rekel: "Tega bom namalal." Odločili so se, naj bo za ozadje Kamnitnik." To je bilo že leta 1905. Ivan Grohar, Sejalec, olje na platnu, 1907. Na ogled v Narodni galeriji, v lasti Moderne galerije. Po opisih kolegov sodeč, je bil Ivan Grohar (1867-1911) predvsem slikar nekakšnega trenutnega navdiha, trenutnega razpoloženja, ki se ni veliko menil za formalna, kompozicijska in nasploh teoretska vprašanja. Vseeno pa se je pri sestavljanju motiva kmeta, ki seje dobro seme po slovenski zemlji, konkretno pripravil. Za pomoč je prosil prijatelja Avgusta Bertholda (t.i. petega impresionista), da je pos...