GledalKaja

Kaj se skriva izven okvirja? Življenje!  Kakšno življenje so med obema vojnama živeli mladi umetniki, ki so končali zagrebško akademijo, pa bo moč izvedeti v tem članku. V zadnjih letih se spet malo več govori o Klubu neodvisnih. Leta 2021 je bila v Zagrebu razstava o povezavi med slovenskimi študenti in akademijo v Zagrebu, ta razstava je v nekoliko spremenjeni obliki nato gostovala konec leta 2021 v  Galeriji Božidarja Jakca , zdaj pa je v malenkost spremenjeni obliki prišla še v Galerijo Cankarjevega doma v Ljubljani. Na ogled je okoli 70 del, od tega jih je 29 predstavljenih prvič. Neodvisni oziroma Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov je deloval med obema vojnama (1937-1941) in je štel kar 14 članov . To so bili študentje že omenjene zagrebške akademije, na kateri so poučevali znameniti umetniki Ivan Meštrović, Ljubo Babić in Vladimir Becić. V klub so se povezali zaradi razmer: lažje je bilo razstavljati v skupini kot pa samostojno (v zgodovini poznamo podobne pr...

  V Narodni galeriji se je prejšnji teden odprla nova razstava, ki na pregleden način predstavi izbor del, ki so jih pridobili v preteklih 10 letih. Teh je kar 3708: veliko jih je bilo podarjenih, nekaj pa jih je galerija odkupila ( med drugim)  s pomočjo Ministrstva za kulturo. Največji delež sestavljajo fotografije in dela na papirju, manj je slik in kipov.      Marsikaj je že bilo predstavljenega na preteklih razstavah v Narodni galeriji, spomnimo se denimo osnutkov za kipe Frančiška Smerduja , Prestarja in Ptičarja na pregledni razstavi del Fortunata Berganta v letu 2021, prav tako so bili lansko leto predstavljeni portreti, ki jih je naredil fotograf Tihomir Pinter , fotografije Ivane Kobilca, njenega kolega Ferda Vesela in Avgusta Bertholda , ki so že nekaj časa del stalne postavitve, slike Alberta Sirka , ki je leta 2017 navdušil Slovence na retrospektivni razstavi, risbe in študije Riharda Jakopiča , ki so bile predstavljene leta 2015 in 2016 na razstav...

  Zgodba Hinka Smrekarja (1883 – 1942) je, po mojem mnenju, ena najbolj tragičnih v slovenskem prostoru. Umetnik, ki se je celo življenje boril za preživetje, ki si je želel, da bi ga ljudje razumeli in ga cenili, je na koncu za svojo odkritosrčnost in   brezkompromisnost plačal z življenjem. V Narodni galeriji so se odločili, da bodo slavili njegovo življenje, zato so se mu poklonili z obširno razstavo. Ta lepo zaokrožuje  ljubljanske razstave, ki so v ospredje postavile ilustracijo: poleg Smrekarja sta na ogled 14. Slovenski bienale ilustracije in Picasso: Črka v risbo. O vsem tem sem že pisala - povezave do mojih recenzij najdete na koncu tega članka. Avtoportret, 1939.   Morda malenkost bolj pregledna razstava, kot je bila prejšnja prikazuje Smrekarjevo delo med letoma 1918 in 1942. Človek kar ne more verjeti, kako ustvarjalen človek je bil. Že na prvem delu smo videli raznorazna čarobna bitja (v ospredju so bile čarovnice in bitja iz nočnih mor), ki so prilezla ...

  Kot obljubljeno, bomo v tem prispevku malo več povedali o društvu, imenovanem Vesna, katerega član je bil tudi Hinko Smrekar . Hinko Smrekar se je v času študija na Dunaju pridružil novoustanovljenemu društvu Vesna, v katerem so delovali tako slovenski kot hrvaški študentje. Poleg Smrekarja omenimo še slikarje Maksima Gasparija, Gvidona Birollo in Avgusto Šantel ter Saša Šantla, kiparja Svitoslava Peruzzija in Franca Bernekerja. Od Hrvatov pa moramo omeniti najpomembnejšega kiparja Ivana Meštrovića in Tomislava Krizmana, ki ga Slovenci poznamo tudi kot tistega profesorja na zagrebški likovni akademiji, ki je Zorana Mušiča navdušil za grafiko. Glavna ideja članov društva je bila črpati motive iz nacionalne motivike in tako na nek način navdihniti slovenski narod, da se zave lastne vrednosti in pomembnosti. Ne pozabimo: konec 19. stoletja smo še vedno del Avstro-Ogrske in prav v tem času so se pričeli krepiti nacionalizmi, težnje po odcepitvi in združitvi južnoslovanskih narodov v ...

  Kot vidite, se to poletje v Ljubljani dosti dogaja. Na mojem blogu sem vam priporočala že kar nekaj razstav:  fotografski razstavi na temo slovenske osamosvojitve: Žnidaršič in Živulović ,  Tihomir Pinter in njegovi portreti slovenskih likovnih umetnikov   ter  Perceptron Tobiasa Putriha , danes pa naj dodam še en predlog za obisk. Verjetno ena bolj zanimivih razstav letos je že prejšnji mesec odprla vrata. V Narodni galeriji so se odločili, da bodo kar v dveh delih predstavili dela Hinka Smrekarja, tako obsežen je namreč njegov opus. Tako bo prvi del na ogled med 8. 7. 2021 in 3. 10. 2021 in se bo naslanjal na obdobje med letoma 1902 in 1917, drugi del pa bo med 27. 10. 2021 in 13. 2. 2022 in bo predstavil dela, nastala med letoma 1918 in 1942. Kdo je Hinko Smrekar? Zakaj je pomemben za slovenski narod? Ali je njegov opus relevanten ali pa bi ga bilo bolje pustiti v preteklosti? Naj bo ta prispevek uvod k razstavi, ki jo morate nujno obiskati, da si ustvarite...