Objave

Prikaz objav z oznako živali

Najbolj znana umetnica v Narodni galeriji (Élisabeth Vigée Le Brun)

Slika
Včasih se zgodi, da kak tuji obiskovalec hodi gor in dol po stalni zbirki Narodne galerije in na koncu vpraša varuhe: »Kateri pa je najbolj znani slikar v tej stavbi?« Jah, za nas, Slovence, gotovo Ivana Kobilca s svojimi dovršenimi deli (njeno Poletje je najbolj priljubljena slika v Narodni galeriji), a njeno ime zunaj naših meja ne pomeni ravno veliko. Kaj pa, če povemo, da na stalni zbirki lahko najdemo dvorno slikarko zloglasne francoske kraljice Marije Antoanete? Od leve proti desni: Jožef Tominc, Cecilija grofica Auersperg , 1821, Élisabeth Louise Vigée Le Brun, Elizabetha Isabella Mniszech , 1797, Wilhelm Ternite, Dama v poljski noši, 1838. Slika zgoraj: Ernst Christian Moser, Celjska meščanka v belem , 1844.  Élisabeth Louise Vigée Le Brun je že bila uspešna slikarka, ko je pričela delati za francosko kraljico. Naredila je več kot trideset portretov kraljeve družine, med njimi tudi slavno sliko Marije Antoanete z otroki (1787), kjer gre za družinski portret. Maria Antoanet...

Konjeniški spomenik

Slika
  Ko boste šli prihodnjič mimo Spomenika generalu Rudolfu Maistru, se malo ozrite nanj. Konjeniški spomeniki imajo namreč dolgo zgodovino in že od nekdaj poudarjajo poseben status upodobljenca. Jakov Brdar, Konjeniški spomenik Rudolfu Maistru , 1999. Stoji nasproti ljubljanske glavne železniške in avtobusne postaje v parku, imenovanem Maistrov park. Kipar Brdar je res dobro zajel jezdečevo in konjevo vehemenco. Na fotografiji lahko opazimo, da ima konj eno izmed zadnjih nog postavljenih na krogli. Vir: svetovni splet. Še nekaj je značilno za konjeniške spomenike: izredno težko jih je bilo realizirati. Če omenimo samo, da so se s tem problemom ukvarjali tako Leonardo da Vinci, kot njegov učitelj Andrea del Verrocchio in slavni kipar Donatello, nam bo verjetno kaj kmalu jasno, da je res nekaj na tem. Takšni spomeniki so bili izredno težki: že telo konja je bilo težko, svoje pa je dodala tudi teža jezdeca. In vse to je slonelo na štirih tankih konjskih nogah. Neverjeten izziv je bil i...

Razstava 30 let samostojnosti Slovenije (fotoreporterski pendant)

Slika
  Pendant v umetnostnozgodovinskem žargonu pomeni par in sicer se besedo običajno uporablja, kadar govorimo o paru umetnin, ki motivno sodita skupaj. Pri tem ni nujno, da je deli naredil en umetnik, temveč sta lahko rezultat dveh umetnikov. No, takšen pendant imamo v Ljubljani v obliki dveh fotografskih razstav: 30 Srdjana Živulovića in Leta preloma Joca Žnidaršiča. Prva je na ogled v Narodnem muzeju Metelkova, druga v Galeriji Cankarjevega doma. Foto: Bobo/Srdjan Živulović Obe razstavi nas kronološko popeljeta po dogodkih iz časa osamosvojitve. Tako legendarni Žnidaršič kot prejemnik Pulitzerjeve nagrade Živulović dokumentirata raznorazne proteste še iz časa pred osamosvojitvijo, recimo JBTZ in podpornike, Toneta Pavčka z Majniško deklaracijo, številne sestanke in seje tako na Slovenskem kot v tujini, plebiscit, dvig zastave na Trgu republike dne 26. 6. 1991, prve predsedniške volitve, švicanje naših najvidnejših politikov v času največje negotovosti in desetdnevno vojno. Če se ra...

Loščika in ilustracije

Slika
 Mineva eno leto odkar sem pričela pisati blog GledalKaja in ob tej priložnosti bom delila z vami nekaj res posebnega. Vloga ilustracije je bila prvotno ta, da je osvetlila ali bolje, dopolnila besedilo (latinski illustrare pomeni razsvetliti, razjasniti). Vesna Kitthiya, ki živi in dela v Prlekiji, pa ustvarja nekakšne vinjete, kjer v ilustracijo pogosto vključi del besedila oziroma ilustracija niti ne potrebuje besedila ob sebi, saj sama pripoveduje neko zgodbo. Za vas imam pripravljen pravcati umetniški posladek, zato napnite oči in uživajte! Današnji prispevek bo obarvan bolj osebno in tako naj kar takoj povem, da je Vesna Kitthiya moja najljubša ustvarjalka. Njene sličice manjših formatov so povečini narejene v tehniki akvarela, dopolnjuje pa jih odločna, a hkrati nežna kontura/črta, narejena s tehničnim pisalom. Zdi se, kot da bi te mini umetnine nastajale po naključju. Kot da bi umetnico navdihnila akvarelna packa, ki je po naključju padla na papir. Vse slike ilustracij v te...

Rafaelov ideal lepote

Slika
  Leta 1514 je renesančni mojster Rafael dokončal fresko Galatejino zmagoslavje. Pisec dela Življenja najodličnejših slikarjev, kiparjev in arhitektov Giorgio Vasari (1511 - 1574) je zapisal, da je Rafael figuro Galateje naredil kot ideal lepote. Ko naj bi velikega mojstra vprašali, kje je vendarle našel to idelano žensko, je rekel, da je uporabil podobo, ki jo je pač imel v mislih.   Rafael, Galatejino zmagoslavje , 1514, freska. Freska se nahaja v vili Farnesini v Rimu. Kot vemo, so umetnostna dela vedno podvržena različnim interpretacijam. Ena izmed interpretacij tako pravi, da je kot modelka za Galatejo služila znamenita kurtizana Imperija. Vemo, da je bil naročnik poslikave sienski bankir in skrbnik papeževih finančnih zadev Agostino Chigi, eden najpomembnejših mož tistega časa, ki pa je bil tudi ljubimec kurtizane Imperije.  Rafael je s freskami, katerih del je Galatejino zmagoslavje , okrasil ložo Chigijeve družinske hiše, imenovane Villa Farnesina. Ta je loci...