GledalKaja

  Ali ste vedeli, da Krik ni en sam, temveč jih je Munch naredil vsaj 49? Res je. Znane so študija iz 1893, ki jo danes hranijo v Munchovem muzeju, Krik iz 1895, ki je bil pred leti kupljen v 12 minutah za rekordnih 120 milijonov dolarjev in je v zasebni lasti, Krik iz 1910, tudi ta je danes v Munchovem muzeju, ter lepo število litografij, ki jih je naredil sam mojster in jih nekaj od tega celo koloriral. Najbolj znana pa je verjetno prav naša različica, ki jo hranijo v Narodni galeriji v Oslu. Edvard Munch, Krik , olje, tempera, pastel in voščenka na lepenki, 91 cm × 73.5 cm, 1893, Narodna galerija, Oslo. Ocenjeno na več kot 120 milijonov dolarjev. Nekdo je nekje zapisal, da je Munchov Krik "ikona moderne umetnosti, Mona Lisa našega časa." Zakaj je sodobni človek tako ponotranjil ta motiv? Morda zato, ker je Munch v nekaj potezah zajel naše bistvo - univerzalno tesnobo sodobnega človeštva? Razen diagonale, ki predstavlja most, se na sliki pojavijo krivulje, ki predstavljaj...

  Zadnje delo, ki ga je naslikal veliki Leonardo da Vinci (1452 - 1519), nosi naslov Sveti Janez Krstnik. Tradicionalno je bil Janez Krstnik vedno upodobljen kot starejši moški in skoraj vedno asketskega videza, Leonardo pa ga naslika mladega in nežnega, androginega. Zatorej ni čudno, da se je ob njej porodilo veliko homoerotičnih teorij. Leonardo da Vinci, Sveti Janez Krstnik , 1513–1516, Louvre. Vir: angleška Wikipedija Slika je pravzaprav hudo nenavadna, prav nič se ne zdi nabožna. Ker je figura potopljena v senco, se naša pozornost takoj osredotoči na njegov izraz, ki je res nenavaden. Zdi se namreč, kot da ena polovica obraza gleda v nas, druga pa v nebo (nebesa). Nekateri umetnostni zgodovinarji so to opisali kot sekvenčnost, kot sličice pri filmu: v enem hipu torej gleda v nas, v drugem pa že v nebesa. Z levico si pritiska na prsi križ, z desnico pa kaže gor in kot da nam želi povedati to, kar je kasneje sledilo s Kristusom: »Jaz, Janez Krstnik, sem pot, odrešenje,« ven...

  Marsikdo ne ve, da se je šele v 19. stoletju razmahnilo navdušenje nad mojstrom Leonardom da Vincijem. V enem izmed vodičev 19. stoletja je slika Mona Lisa opisana zgolj kot »najbolj znano Leonardovo delo v Louvru«, a kaj je povzročilo, da je slika postala najbolj znano in najbolj reproducirano umetniško delo na svetu?  21. 8. 1911 je bil čisto navaden ponedeljek. A medtem ko so ljudje hodili po svojih opravkih, se je v eni izmed dvoran v pariškem Louvru dogajal rop stoletja. Morda je kdo od zaposlenih že isti dan opazil, da slika ni na svojem mestu, pa je mislil, da so jo odpeljali na fotografiranje. Naslednji dan, ko slike še vedno ni bilo na svojem mestu, pa so zagnali paniko. Izginila je znana slika Leonarda da Vincija! Kar en teden je potekala preiskava in Louvre je bil v vsem tem času zaprt. Zvrstilo se je veliko osumljencev, med njimi pesnik Guillaume Apollinaire, ki je za šalo ovadil svojega prijatelja Pabla Picassa. Prazno mesto, kjer je prej visela slika, si je od ...

  Vse od konca 18. stoletja sliko  spremljajo  nenavadna doživetja. Veliko tistih, ki so si sliko ogledali, je doživelo nekakšne religiozne ekstaze, podobne Stendhalovemu sindromu. To je pomembno zaznamovalo tudi nemško romantiko v 19. stoletju. Rafael, Sikstinska Madona, 1512, olje na platnu. Slika je na ogled v Slikarski galeriji starih mojstrov v Dresdnu.  Nemci so si v zadnjih desetletjih 18. stoletja delo razlagali kot Rafaelovo vizijo: odprla so se nebesa in prikazala se mu je Marija. Najprej nas prevzame podoba Marije, ki v naročju drži Dete. Njen obraz je sicer mil, vendar pa nam njen izraz odkriva nekaj neopisljivega. Jezuščkov izraz je odmev njenega izraza. Več strokovnjakov se je v preteklosti trudilo razvozlati ta pomen, vendar še nismo dobili nekega končnega odgovora. Morda gre za grozo ob spoznanju, kakšno trpljenje čaka Jezusa, ko bo odrasel. Rafael, Sikstinska Madona (detajl), 1512, olje na platnu. Slika je na ogled v Slikarski galeriji starih mo...