GledalKaja

Govorimo seveda o Mili Kačič.  Za časa svojega življenja je izdala pet pesniških zbirk, po njeni smrti pa so izšle še tri in dva prevoda v angleškem in hrvaškem jeziku. Prva, imenovana  Neodposlana pisma , je izšla že leta 1951, to je kar dve leti pred izidom zbirke  Pesmi štirih , s katero so v intimistične vode zapluli Kajetan Kovič, Janez Menart, Ciril Zlobec in Tone Pavček. Fotografijo je posnel Tihomir Pinter leta 1993.  Od pesnikov se je po drugi svetovni vojni pričakovalo, da bodo vzgajali množice in kazali pot v prihodnost, ki je optimistična in vesela, vendar pa je država v petdesetih letih prejšnjega stoletja pričela dopuščati modernizem. Če je poezija poprej gradila na popolni zlitosti med posameznikom in družbo, se to počasi prične spreminjati in v ospredje stopi posameznik s svojimi intimnimi občutenji. In tu se tudi prične naša zgodba pesnice Kačičeve, ki je sprva še sramežljiva in negotova. Njena poezija se ji je zdela manjvredna, zato je...