GledalKaja

  Mednarodni grafični likovni center je pred kratkim dobil v dar segment iz obsežnega opusa umetnika Zmaga Jeraja. Zdaj so se odločili, da nekaj teh del predstavijo publiki na razstavi. Dela (gre tako za slike kot grafike in fotografije) so zanimiva, pač na tipični jerajevski način, a kar obiskovalca preseneti, je milo rečeno nenavadna postavitev. Samo dve možnosti sta: ali vas bo odvrnila ali pa popolnoma navdušila. Zmago Jeraj  (1937-2015)  je eden najpomembnejših slovenskih umetnikov, ki so vrhunec svojega ustvarjanja doživeli v 2. pol. 20. stoletja. Raziskoval je različne umetniške zvrsti in likovne tehnike, preizkusil se je denimo v ilustraciji, scenografiji, kiparstvu, grafičnem oblikovanju, filmu, najbolj znan pa je gotovo kot slikar, grafik (sitotisk) in fotograf. Na razstavi so na ogled Jerajeva dela iz zgodnjega zrelega obdobja, govorimo torej o 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. To so dela, ki so nastala kmalu po končani specialki, ki jo je opravljal pri Gab...

  "Pri tej državi je super to, da je Amerika začela tradicijo, v kateri najbogatejši potrošniki kupujejo v bistvu enake stvari kot najrevnejši. Lahko gledate televizijo in vidite Coca Colo in veste, da predsednik pije Coca Colo, Liz Taylor pije Coca Colo, in samo pomislite, tudi vi lahko pijete Coca Colo. Kokakola je kokakola in z nobenim denarjem ne moreš dobiti boljše kokakole od tiste, ki jo pije potepuh na vogalu. Vse Cole so enake in vse so dobre. Liz Taylor to ve, predsednik to ve, potepuh to ve in vi to veste," je nekoč rekel (zapisal) Andy Warhol in zadel žebljico na glavico. Morda bi namesto Coca Cole lahko govoril kar o juhah. Umetniku Andyju Warholu je že leta 1962 uspelo razstaviti 32 slik jušnih konzerv v Galeriji Ferus v Los Angelesu (in to je bilo tudi prvič, da se je pop art iz vzhoda ZDA preselil na zahod). Vsak okus je bil predstavljen z eno konzervo. Postavljene so bile takole v vrstah kot je videti na spodnji fotografiji zato, da so spominjale na police v ...

Rezervirajte si to soboto, 18. junija! Galerije in muzeji bodo spet odprti do polnoči, vstop je po 18. uri gratis, prav tako številna vodstva, ki jih bodo organizirali. Ker sem GledalKaja locirana v prestolnici, vam ponujam šest "ljubljanskih" predlogov.  Začnimo z Moderno galerijo! • Ker je del, ki je namenjen občasnim razstavam, še vedno zaprt, bo na ogled stalna zbirka 20. stoletje. Kontinuitete in prelomi . Ta se začne z našimi impresionisti (predvsem so razstavljene njihove krajine in žanri), konča pa z novo podobo (Metka Krašovec, Andraž Šalamun – o njegovih bizonih sem napisala članek za Delo: https://old.delo.si/znanje/znanost/kabinet-cudes-andraz-salamun-bizon.html , idr.), že kar nekaj časa pa je na ogled tudi Točke v času 1889–1991 : "Prostorsko krožna časovnica z izborom del, ki predstavlja osvežitev in dopolnitev stalne razstave 20. stoletje. Kontinuitete in prelomi. Osredotoča se na dogodke, ki se tičejo vizualne umetnosti, razen ko pomembnost kakega zlas...

  V Tivolskem gradu se je v začetku aprila odprla razstava z naslovom Foto/grafika. Odpira zanimiva vprašanja (na primer o umetnem opredeljevanju med nekomercialnim in komercialnim oziroma med umetniškim in uporabnim, četudi se marsikje pokaže, da imata grafika in grafično oblikovanje več stičnih točk kot bi si človek sprva mislil), predvsem pa zasleduje pojav fotografije v grafiki in grafičnem oblikovanju.  Osredotoča se predvsem na sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Na pojav fotografije v grafiki je najbolj vplivala televizija, saj je v varno zavetje naših domov pripeljala podobe, ki so nato skupaj z revijami, časopisi in stripi postopoma zasičili jugoslovanski prostor. Takšne revolucije, kot se je zgodila takrat, si z današnjo tehnologijo, ki jo imamo razvajenci na vsakem koraku, verjetno ne moremo niti predstavljati. Umetniki so se s pomočjo sitotiska odzvali na družbeno realnost množične produkcije informacij in podob. Prednost sitotiska je predvsem hitrejša in bolj mn...