GledalKaja

  Milanski vojvoda je bil že poročen, ko je pri mojstru Leonardu dal naročiti sliko svoje ljubice. Kakšna predrznost! Upodobljenka je verjetno Cecilia Gallerani, ljubica milanskega vojvode in Leonardovega mecena Ludovica Sforze. Njena družina je izhajala iz Siene in ni bila plemenita, njen oče pa je kljub temu deloval na milanskem dvoru (bil je ambasador v Firencah in v Lucci). Skupaj s šestimi brati je dobila dobro izobrazbo: znala je latinsko in podkovana v literaturi. Viri pravijo, da je tudi sama pesnila, pela in znala dobro igrati inštrumente. V Milanu je bila znana tako zaradi svoje nadarjenosti kot svoje lepote. Že z desetimi leti je bila menda zaročena s Stefanom Viscontijem iz pomembne milanske družine Visconti (ki je svoj čas vladala Milanu), vendar pa je bila zaroka razveljavljena, ko njeni bratje niso izpolnili obveznosti glede plačila dote.  Svojega ljubimca Sforzo je menda spoznala maja 1489 v samostanu. Že naslednje leto je nosila njegovega otroka. Zanimivo ...

  Ste vedeli, da "Primavera" v italijanskem jeziku pomeni pomlad, a naslova slike tradicionalno ne prevajamo? Res je. V prejšnjem članku sem pisala o Botticellijevi znameniti sliki Rojstvo Venere in bralec_ka bo dobro naredil_a, če bo prebrala oboje. Sandro Botticelli, Primavera , okoli 1470, tempera na lesu, 202 cm × 314 cm, Galerija Uffizi, Firence. Sliki sta si v tehniki različni - če gre pri Rojstvu Venere za olje na platnu, pa gre pri Primaveri za olje na lesu. Kaj to lahko pomeni? Dela na lesu so bila običajno cenjena bolj, saj je šlo za dražji material. Slika je morda krasila prostor v palači družine Medici v centru Firenc. Z deli na platnu so bogatejši meščani običajno krasili svoje ville suburbane (podeželska bivališča), ki so bile okrašene preprosteje kot mestne palače, saj so bile namenjene uživanju v zdravem okolju (v naravi in na svežem zraku).  Slika Rojstvo Venere je verjetno visela v villi di Castello blizu gričev, ki mejijo na Firence, prvotno je šlo za pod...

  Valentinovo je skorajda že pred vrati, zato sem spisala eno zanimivo mini študijo o znameniti sliki Poljub. Presenetljivo malo je znanega o njenem avtorju, Avstrijcu Gustavu Klimtu (1862 – 1918). Kar pa je poznano, je, da je imel zelo rad ženske. In prav ženska nastopa v glavni vlogi na naši današnji sliki. Gustav Klimt, Poljub , 1907-1908, olje in zlata folija na platnu, 180 cm × 180 cm, Belvedere, Dunaj.  Slika je ocenjena na okoli 80 milijonov ameriških dolarjev. Ko je sliko razstavil na Kunstschau, jo je takoj odkupila avstrijska vlada - in slika menda niti še ni bila dokončana! Kunstschau je bila umetnostna in rokodelska razstava, ki jo je v obdobju med 1. junijem in 16. novembrom 1908 pripravila skupina okoli Gustava Klimta in Josefa Hoffmanna na mestu današnje dunajske Konzerthaus. Razstava je bila ena izmed mnogih, ki so jih priredili ob 60-letnici cesarja Franca Jožefa I. Na ogled so bila postavljena dela 130 umetnikov, med njimi tudi Oskarja Kokoschke in Carla Moll...

John Everett Millais, Ofelija , 1851–1852, olje na platnu, 76.2 cm × 111.8 cm, Tate Britain, London.  Slika je ocenjena na £30 milijonov.  Slikar John Everett Millais (1829 – 1896) je leta 1850 šokiral angleško javnost, ko je razstavil sliko Kristus v hiši svojih staršev. Tematike se je lotil preveč realistično, so mu očitali kritiki. Dejali so, da je modela, ki sta predstavljala Jezusa in mamo Marijo, našel na ulici in ni bil pri tem prav nič izbirčen. Še posebej oster je bil Charles Dickens, ki je napisal uničujočo kritiko: Marija je tako ostudna v svoji grdoti, da bi izstopala od preostale družbe kot pošast v najbolj podlem kabareju v Franciji ali v najslabši prodajalni gina v Angliji. John Everett Millais, Kristus v hiši svojih staršev , 1849-1850, olje na platnu.  Zaradi polemike je kraljica Viktorija prosila, naj ji sliko prinesejo v Buckinghamsko palačo, da si jo lahko ogleda zasebno. Dve leti prej je Millais skupaj s slikarjema Williamom Holmanom Huntom in Danteje...

  Ah, maj, mesec ljubezni. Tudi v svetu umetnosti ima ljubezen zelo močan vpliv. Legenda pravi, da je slikar Sandro Botticelli (1445 – 1510) želel biti pokopan v isti cerkvi kot ženska, ki naj bi jo ljubil in ki je umrla kar 34 let pred njim. Sandro Botticelli, Madona  Magnificant , 1480, Galerija Uffizi. A po vsej verjetno gre le za romantičen mit. Sandro Botticelli je resda živel v Firencah istočasno kot Simonetta Vespucci (1453 – 1476), ena najlepših žensk tistega časa, a med njima menda ni bilo nič. O Simonetti pravzaprav ni veliko znanega. Večina ohranjenih podatkov pritrjuje temu, da je bila izredno lepa in da je s svojo lepoto marsikoga zamikala. Rojena naj bi bila okoli leta 1453 v današnji Severni Italiji (morda v Genovi) in že pri 16. letih se je poročila z Marcom Vespuccijem, sorodnikom Ameriga Vespuccija. Menda je bil Marco tako očaran nad Simonettino lepoto, da je njena starša prav kmalu zatem, ko jo je spoznal, zaprosil za njeno roko. Bil je navdušen, ko sta se ...