GledalKaja

Danes si bomo ogledali očarljiv rokokojski portret baronice Erberg.   Fortunat Bergant, Ana Marija baronica Erberg, okoli 1761, olje na platnu, Narodna galerija.  Portret je naslikal Fortunat Bergant, ki je ob Valentinu Metzingerju, Francu Jelovšku in Antonu Cebeju eden najpomembnejših baročnih slikarjev pri nas. Večinoma je delal za cerkvene naročnike in plemiče. Portret baronice Erberg je pravzaprav le eden od treh portretov te družine: njegov pendant je portret njenega moža Volbenka Danijela barona Erberga (po vsej verjetnosti sta obe sliki nastali ob poroki leta 1761), poleg pa je še portret Erbergove matere Marije Renate baronice Erberg. Vse tri slike so verjetno krasile Erbergovo graščino na posestvu v Dolu pri Ljubljani, ko pa je posestvo prešlo v druge roke, so portreti izginili in dolgo časa se ni vedelo, kje sploh so. Leta 1942 so se pojavili na umetnostnem trgu v Firencah in takrat jih je tudi odkupila Narodna galerija.  Pa si pobližje poglejmo enega najlepših ...

  Ena najbolj znanih slovenskih slik, lahko bi celo rekli ikon, ima izredno razburljivo zgodbo. Njen avtor slikar Leopold Layer se je zaobljubil, da bo, če bo iz zapora, kamor je bil poslan zaradi ponarejanja, predhodno izpuščen, Mariji v zahvalo naslikal sliko. Več o tem si preberi v tej krajši študiji! Leopold Layer, Marija Pomagaj , olje in tempera na platnu, verjetno 1814. Na sliki pa je Layer poleg podpisa zapisal tudi, da je delo votivnega značaja (LEOPOLDUS LAYER PINXIT EX VOTO), dokumenitiran je (bil) tudi Layerjev podpis v Marijini kapelici (LEOPOLDUS LAYER PINXIT ANNO 1814 EX VOTO). Ex voto pomeni votivni dar, zahvalo. Avtor je podpisan na sliki, zato glede avtorstva nikoli ni bilo dvoma. Delo je naročil brezjanski župnik Urban Ažbe, ki ga je življenjska pot iz domovine vodila na študij bogoslovja v Innsbruck na Tirolskem, kjer je doktoriral in nekaj časa služboval v briksenški škofiji. Menda ga je prav med študijem prevzela milostna podoba Lucasa Cranacha Marija Pomagaj...

  Ja, vem, muzeji in galerije so spet zaprti. Ampak, veste kaj? Zdaj je odlična priložnost, da na spletu pobrskate za vsemi razstavami, ki so sicer na ogled, in se odločite, da ob prvi priložnosti pa res greste v galerijo. Morda se boste odločili za ogled slik Fortunata Berganta.  Po odmevni razstavi, ki je k nam prišla iz Prage ( >KLIK za povezavo!< ), so se v Narodni galeriji osredotočili na umetnika, ki prihaja iz naših krajev. Ob tristoletnici rojstva Fortunata Berganta (1721 – 1769) so namreč pripravili razstavo, kjer je predstavljenih nekje štirideset mojstrovih umetnin. Berganta postavljamo ob bok mojstrom Valentinu Metzingerju, Francu Jelovšku in Antonu Cebeju, ki so tako kot on delovali v obdobju baroka. Ob besedi barok verjetno najprej pomislimo na bogate ornamente, morda malce nabuhle osebe in nabožno ikonografijo, a ob pogledu na Bergantova dela kaj kmalu ugotovimo, da ne ustrezajo nujno tem našim predsodkom. Na njegovih slikah ne bomo opazili tovrstnega pre...