Razstava "Arzenal spominov ali intimna pokrajina? Franc Ferjan in stereofotografija" v Moderni galeriji

 

Obožujem majhne in poučne razstave. V spodnjem razstavnem prostoru v Moderni galeriji so pretekli teden odprli razstavo o stereofotografiji, torej o fotografijah, ki so nastale v tehniki stereofotografije. Avtor fotografij je slovenski ljubiteljski fotograf Franc Ferjan (1885 – 1964).

Franc Ferjan, Blejsko jezero, ca. 1935, črno-beli stereo diapozitiv. Ta stereoskop je eksponat Tehniškega muzeja Slovenije, Ljubljana.

Moram priznati, da za Franca Ferjana še nisem slišala, čeprav je bila leta 2006 večja razstava, poimenovana Franc Ferjan (1885 – 1964). Fotograf zasebne in socialne resničnosti, ki je predstavila kar 84 njegovih fotografij. S fotografijo se je pričel ukvarjati predvsem zato, da je ujel podobe njemu bližnjih oseb (pri teh zgodnejših posnetkih opažamo svečano vzdušje, frontalnost oseb), kasneje pa je želel ujeti njihovo razpoloženje (sproščeno vzdušje). Pomembna v njegovem opusu je podoba žene Izabele, ki jo je postavljal ob okno ali pa ob branju pisma. Veliko pozornosti je namenjal tudi kompoziciji in predvsem – svetlobi. Kasneje se je njegovo zanimanje razširilo še na motiv tihožitja in veduto – ali boljše, motive iz ljubljanskega vsakdana. Po letu 1910 se je intenzivneje pričel ukvarjati s stereofotografijo. Posnetkov ni delal zato, da bi jih razkazoval, temveč jih je delal zase in za družino.

*

Na fran.si pod »stereo« piše: nanašajoč se na navidezno prostorsko dojemanje, gledanje. In res gre pri takšni fotografiji za vtis gledanja v 3D prostor, ne pa (v) 2D kot smo pri fotografijah sicer navajeni. Naše oči namreč gledajo isti objekt z dveh malenkost različnih kotov (os je običajno premaknjena nekje med 6 in 7 cm). Tako so naše oči prelisičene s pomočjo nekakšne optične prevare, ki je učitelja fizike in matematike, to je bila namreč Ferjanova uradna izobrazba, zelo zanimala.

Zanimivo, da je naprava s takšno prevaro postala izjemno popularna v drugi polovici 19. stoletja in v zgodnjem 20. stoletju. Menda so jih pospešeno oglaševali v katalogih in v drogerijah. Leta 1900 je bilo prodanih že 10 milijonov (!) stereofotografij po vsem svetu, ljudje so si jih ves čas tudi izposojali in izmenjavali.

 

Na zgornjih dveh fotografijah sicer ni Ferjanov stereoskop, a znano je, da je bil mojster izjemno ročno spreten: sam je izdelal tako stereo kot običajen fotoaparat, pa tudi stereoskop.

Svetlobo in njene odbleske je iskal na vodnih površinah, v snežni belini in slepeči dnevni belini, posvetil se je tudi nočni svetlobi oziroma umetni svetlobi – svetloba uličnih svetilk.

Razstava, ki jo je pripravila kustosinja Lara Štrumej, prinaša nova spoznanja o fotografovem ustvarjanju (izšel je tudi nov katalog), in na pregleden način predstavi del njegovega opusa (pred kratkim so sicer odkrili preko 1700 črno-belih in barvnih stereo diapozitivov in stereo negativov). Prav tako so razstavo podkrepili z eksponati-stereoskopi, sposojenimi iz Slovenske kinoteke, Tehniškega muzeja Slovenije in Slovenskega šolskega muzeja. Obiskovalca vabijo, naj sam preveri, kako je videti stereo posnetek skozi napravo, ki ustvari iluzijo poglobljenega prostora.

 

Ferjan je pri svojih petdesetih letih začel izgubljati sluh in to ga je precej zaznamovalo. Sluh je pri sedmih letih izgubil tudi slovenski kipar Ivan Štrekelj (o njem sem pisala tu: https://gledalkaja.blogspot.com/2022/10/razstava-kipar-ivan-strekelj-19161975-v.html)

Še zanimivost: Ferjančeva pranečakinja je znamenita slovenska »pravljičarka« Jelka Reichman. 

Razstava bo na ogled do predvidoma 22. januarja 2023.