GledalKaja

Enainsedemdeset let mineva od smrt Alme M. Karlin (1889 - 1950), Celjanke, ki je med 1919 in 1927 prepotovala svet. Potovala je nepretrgoma in se v teh osmih letih ni niti enkrat vrnila domov. Ker je bila izredno iznajdljiva in ker je govorila vsaj devet jezikov, se je na poti preživljala sama, z lastnim delom. Na poti je prevajala, poučevala jezike, delala je kot tajnica, kot sodna tolmačka, delala v fotografskem ateljeju, ves čas pa je pisala članke in zgodbe – stvari, ki jih je doživljala in izvedela na svojem svetovnem popotovanju. Kot ključno literaturo je treba omeniti potopisa Samotno potovanje in Doživeti svet. Alma M. Karlin je na Tajvan, takratno Formozo, prišla leta 1923. Tam jo je pričakal prijatelj nekega njenega učenca iz Tokija, gospod I. kot ga je imenovala. V omenjenem delu Samotno potovanje ga pravzaprav nikoli ne poimenuje s celim imenom. To ni bilo nič nenavadnega, saj v svojih potopisnih delih le redko poimenuje s celotnim imenom osebe, ki jih je spoznala. Povedal...

  Zdi se, da se je o Almi M. Karlin (1889  – 1950)  začelo več govoriti šele po odmevni razstavi v Galeriji Cankarjevega doma. Velja za eno najpomembnejših popotnic, njena vloga pisateljice potopisnih romanov in ezoteričnih potopisov pa še vedno ni primerno ocenjena. V mojem blogu bom zato nekaj prispevkov posvetila tudi tej izredno zanimivi ženski, ki je med drugim leta 1913 iz Londona v rojstno Celje pripeljala zaročenca Xuja in šokirala Celjane. Xu Yonglun je menda prvi Kitajec na Slovenskem. Plakat, ki je leta 2017 in 2018 oglaševal razstavo v Cankarjevem domu. Vir: spletna stran Cankarjevega doma Alma Karlin je, preden je postala svetovna popotnica in pisateljica, med 1908 in 1914 živela v Londonu. Preživljala se je tako, da je delala v prevajalskem uradu in jezikovni šoli Miss Ainslie‘s Translation Office and School of Languages. V tem času je že govorila perfektno angleščino, italijanščino, francoščino, učila pa se je še špansko, dansko, norveško in rusko. Dodatno ...