GledalKaja

  Ali ste vedeli, da so dela Giuseppa Arcimbolda (1526- 1593) kmalu po njegovi smrti utonila v pozabo? Ponovno so ga obudili šele v 20. stoletju in sicer kdo drug kot - nadrealisti. Še posebej so uživali v Arcimboldovih vizualnih igrah. Kakšne so te igre bile, pa bomo videli v nadaljevanju. Največja zbirka Arcimboldovih del je bila za časa mojstrovega življenja v Pragi. Med 30-letno vojno so leta 1648 na ukaz kraljice Kristine tja vdrli švedski vojaki, ki so za ljubiteljico umetnosti pokradli veliko njegovih slik iz zbirke cesarja Rudolfa II. Prav zaradi tega so Arcimboldove slike danes razdrobljene po svetu. Na ogled jih najdemo v Kunsthistorisches Museum na Dunaju, v habsburškem dvorcu Ambras v Innsbrucku, na Real Academii de Bellas Artes de San Fernando v Madridu, v Louvru, ter v številnih muzejih na Švedskem in v Italiji (tudi v Uffiziju) in v Združenih državah. Ohranjenih je le 26 slik, veliko je izgubljenega, poleg tega pa so tudi težave z avtorstvom, saj Arcimboldo vseh...

  Vsak, ki je dal kaj nase, si je v 16. stoletju v svojem domovanju uredil lasten kabinet čudes. To je bila zbirka raznoraznih predmetov: tistih, ki so nastali v naravi ali pa kot plod človeške roke. Naštejmo jih nekaj za ilustracijo: minerali, orožje, orodje, novci, arheološki ostanki, slike in skulpture, raznorazni umetnostnoobrtni izdelki, herbariji in nagačene živali (zlasti neobičajni primerki), medicinski pripomočki in še in še.  [1] Beseda kabinet je sprva označevala »majhen stranski prostor, najprej v gradovih za shranjevanje dragocenih zbirk,« [2] vendar pa so prostori pridobili na pomembnosti in velikosti s tem, ko se je zbirka navdušenca večala. Zbirka je predstavljala ugled zbiratelja in ta je z njo pokazal svojo razgledanost, seveda samo tistim, ki jih je povabil in jim zbirko razkazal, kar je bila velika čast. V Narodni galeriji v Ljubljani se je s 1. 10. 2020 odprla razstava Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu. Na ogled je 46 umetnin, ki so bile nekoč del zb...