GledalKaja

 Ta teden se je v Moderni galeriji odprla razstava za sladokusce. Mladenič Gregor Perušek je leta 1906 imigriral v ZDA in se nekaj let za tem odločil postati slikar. Zdi se, da se ga je nekaj moralo globoko dotakniti, da je prišel do te odločitve, kajti imel ni nikakršne akademske izobrazbe. Kar pa je imel, je bila vztrajnost in, zdi se, nekakšna odprtost, radovednost. Perušek se zdi kot nek neukrotljivi duh, ki je prepotoval številne ameriške dežele (svoj čas so krožile govorice, da je prepotoval vse ameriške dežele), obiskoval številne razstave (med drugim naj bi obiskal Galerijo 291 Alfreda Stieglitza v New Yorku) in bil del številnih umetniških kolonij, ves čas pa srečeval ljudi, ki so ga navdihovali in na njegovo delo tudi konkretno vplivali (recimo ameriški staroselci). Kompozicija iz Nove Mehike (Pokrajina iz Arizone) , 20. leta, olje na lepenki, Narodna galerija. Tale slika mi je blazno všeč. A ni taka okeeffovska?   Družina (detajl), 1922, olje na platnu, Slovenski n...

Razstava v Narodni galeriji se osredinja na obdobje med letoma 1919 in 1940, ko se je izraz Toneta Kralja oblikoval v dialogu z evropskimi modernističnimi tokovi — od simbolizma in ekspresionizma do nove stvarnosti in monumentalnega realizma. Toda Kralj ni bil nikoli zgolj posnemovalec. Korakal je po svoji poti, kar je občasno pomenilo, da je bil doma nerazumljen in spregledan. Ko si je začel utirati pot v tujino, je prišlo do umetniškega preboja: trikrat zapovrstjo so ga uvrstili na Beneški bienale (leta 1926, 1928 in 1930), kasneje pa še leta 1954, uspešno je razstavljal vse od Londona pa do Pariza.  Večina razstavljenih del je pripotovala iz Galerije Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki, nekaj pa jih prihaja iz zbirke Narodne galerije. Na razstavi je zbranih 84 del, med njimi monumentalna Zadnja večerja , ki je razstavljena prvič po skoraj stoletju, in Saloma (1931), ki do zdaj še ni bila javno predstavljena. Figure, ki jih je Kralj upodabljal, so simbolni nosilci družbeneg...