GledalKaja

  Končno smo na svoj račun prišli pankerji in pankerji po duši! ;)  Dr. Marina Gržinić je v okviru projekta ZRC SAZU konec leta 2023 v Galeriji CD pripravila zanimivo razstavo, ki se osredotoča na subkulturo, ki je cvetela med letoma 1977 in 1985, ko je svoj vrhunec na Slovenskem doživel punk. Pogled v razstavni prostor.   Zgoraj: na razstavi se pojavi tudi fotografija Nico, leta 1987 jo je na ljubljanskem nastopu z njenim bendom ujel fotograf Dušan Gerlica. Na tleh je moja knjiga Songs they never play on the radio avtorja Jamesa Younga, ki opisuje hektična popotovanja po Evropi v času njihovih koncertov. Young je bil klaviaturist v njenem bendu. V knjigi je omenjena tudi Ljubljana. Spodaj: avtor fotografije Gerlica je na komentiranem javnem vodstvu povedal, da se mu je ravno na tem koncertu pokvarila bliskavica, zato se je moral zanesti na fleše tekmecev-fotografov v prvi vrsti.  Na razstavi je predstavljen izbor fotografij Janeza Bogataja, Božidarja Dolenca, Vojka...

  V Tivolskem gradu se je v začetku aprila odprla razstava z naslovom Foto/grafika. Odpira zanimiva vprašanja (na primer o umetnem opredeljevanju med nekomercialnim in komercialnim oziroma med umetniškim in uporabnim, četudi se marsikje pokaže, da imata grafika in grafično oblikovanje več stičnih točk kot bi si človek sprva mislil), predvsem pa zasleduje pojav fotografije v grafiki in grafičnem oblikovanju.  Osredotoča se predvsem na sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Na pojav fotografije v grafiki je najbolj vplivala televizija, saj je v varno zavetje naših domov pripeljala podobe, ki so nato skupaj z revijami, časopisi in stripi postopoma zasičili jugoslovanski prostor. Takšne revolucije, kot se je zgodila takrat, si z današnjo tehnologijo, ki jo imamo razvajenci na vsakem koraku, verjetno ne moremo niti predstavljati. Umetniki so se s pomočjo sitotiska odzvali na družbeno realnost množične produkcije informacij in podob. Prednost sitotiska je predvsem hitrejša in bolj mn...

  Obisk Muzeja sodobne umetnosti Metelkova je kot prihod domov, ničkoliko ur sem namreč preživela na stalni postavitvi (na njej je med drugim predstavljen performans Ritem 0 , pa tudi Triglav ), kjer sem obiskovalcem na vodstvih na čimbolj razumljiv način poskušala približati sodobno umetnost. Po dolgem času sem se torej zopet ustavila tam in si ogledala že pred meseci odprto pregledno razstavo fotografij Božidarja Dolenca (1950 – 2008). Dolenc velja za enega najzanimivejših fotografov druge polovice dvajsetega stoletja pri nas. Meni osebno pa je najbolj zanimiv del razstave prav tisti, ki dokumentira ljubljansko rock oziroma punk sceno. Med pogostimi portretiranci lahko prepoznamo tudi člane Borghesie. V uvodu sem sicer zapisala, da je Božidar Dolenc dokumentiral sceno, a Meta Krese v pogovoru s sokustosom Rokom Vevarjem (posnetek pogovora najdete na povezavi čisto na koncu tega članka) pravi, da gre pri tem bolj za iskanje. Kot da je Božidar Dolenc na teh koncertih nekaj iskal. ...