GledalKaja

  "Pri tej državi je super to, da je Amerika začela tradicijo, v kateri najbogatejši potrošniki kupujejo v bistvu enake stvari kot najrevnejši. Lahko gledate televizijo in vidite Coca Colo in veste, da predsednik pije Coca Colo, Liz Taylor pije Coca Colo, in samo pomislite, tudi vi lahko pijete Coca Colo. Kokakola je kokakola in z nobenim denarjem ne moreš dobiti boljše kokakole od tiste, ki jo pije potepuh na vogalu. Vse Cole so enake in vse so dobre. Liz Taylor to ve, predsednik to ve, potepuh to ve in vi to veste," je nekoč rekel (zapisal) Andy Warhol in zadel žebljico na glavico. Morda bi namesto Coca Cole lahko govoril kar o juhah. Umetniku Andyju Warholu je že leta 1962 uspelo razstaviti 32 slik jušnih konzerv v Galeriji Ferus v Los Angelesu (in to je bilo tudi prvič, da se je pop art iz vzhoda ZDA preselil na zahod). Vsak okus je bil predstavljen z eno konzervo. Postavljene so bile takole v vrstah kot je videti na spodnji fotografiji zato, da so spominjale na police v ...

V prejšnjem članku ( KLIK ! ) sem pričela pisati o Pollockovem action paintingu, v današnjem članku ga bomo umestili v prostor in čas, da bomo sploh razumeli njegovo vlogo in pomembnost. Po drugi vojni se zastavijo tehtna vprašanja: kakšna naj bo umetnost, kaj lahko kaže, kaj komentira? Kaj sploh še ostane po vsem tem, kar je svet doživel?  Kot je znano, sta bila Vzhod (Sovjetska zveza) in Zahod (Združene države Amerike) v hladni vojni, tekmovala pa sta tudi v tem, kdo bo boljši, kar se je kazalo tudi v kulturi in umetnosti. ZDA se je sovražniku želela pokazati kot svobodna, demokratična država, kjer je umetnik tako zelo prost pri svojem delu, da lahko proizvaja celo nefiguralne umetnine. Govorimo o abstraktnem ekspresionizmu. Pollockov action painting umeščamo v abstraktni ekspresionizem, a tu je treba takoj povedati, da ne gre za gibanje, temveč za najrazličnejše osebne stile (tu recimo lahko omenimo colour field painting Marka Rothka in Barnetta Newmana, gre torej za slike z ve...

  Legenda pravi, da je ameriškemu slikarju Jacksonu Pollocku (1912-1956) med slikanjem po nesreči padla packa barve s čopiča na tla in prav to naj bi ga navdihnilo, da je začel raziskovati vlogo naključja pri umetniškem procesu. Jackson Pollock, Konvergenca, 1952,  olje na platnu, 1952, 237 cm × 390 cm, Galerija Albright-Knox Art, Buffalo. Resnično, če kaj, lahko sliko, ki je narejena v slogu action painting , imenujemo končni izdelek nekega procesa. V poznih 40. letih prejšnjega stoletja je slikarjev radikalen pristop revolucionariziral prihodnost sodobne umetnosti : pomembna je ugotovitev, da je proces sam prav tako pomemben kot umetnina, končni izdelek. Njegov odmik od štafelajnega slikarstva in konvencionalnosti je bil osvobajajoč signal za sodobnike in naslednike. Kako je Pollock ustvarjal? Neraztegnjeno surovo platno, ki ga je mogoče osvojiti z vseh strani, je najpogosteje postavil na tla, nato pa nanj v linearnih linijah metal in kapljal barvo. "Moja slika ne sto...