GledalKaja

Slika Kofetarica je ena najznamenitejših slovenskih slik, sem prepričana. Zanimivo je, da je med njo in med sliko Poletje, ki tudi velja za eno najbolj priljubljenih slovenskih slik, le leto nastanka, in vendar sta si sliki tako zelo različni. Ivana Kobilca, Kofetarica , olje na platnu, 1888, 100 x 70 cm, na ogled v Narodni galeriji. V lasti dr. Petera Hribarja iz Cerknice. Ivana Kobilca je obe sliki naslikala v svojem "münchenskem obdobju" med letoma 1881 in 1890, to je čas, ki ga je preživela v takratnem kulturno-umetniškem središču Münchnu in je pridno študirala. O sliki Poletje sem v preteklosti že pisala in če bralec_ka še ni prebrala članka, lahko to naredi sedaj:  Ivana Kobilca: Poletje   Kot sem že pisala, Kobilca kot ženska ni smela študirati s svojimi moškimi kolegi na akademiji, temveč se je lahko vpisala na zasebne slikarske šole oziroma na umetno-obrtno šolo. Izbrala je zasebno šolo, ki jo je vodil takratni znameniti slikar Alois Erdtelt, ki je predvsem slovel...

Včasih se zgodi, da kak tuji obiskovalec hodi gor in dol po stalni zbirki Narodne galerije in na koncu vpraša varuhe: »Kateri pa je najbolj znani slikar v tej stavbi?« Jah, za nas, Slovence, gotovo Ivana Kobilca s svojimi dovršenimi deli (njeno Poletje je najbolj priljubljena slika v Narodni galeriji), a njeno ime zunaj naših meja ne pomeni ravno veliko. Kaj pa, če povemo, da na stalni zbirki lahko najdemo dvorno slikarko zloglasne francoske kraljice Marije Antoanete? Od leve proti desni: Jožef Tominc, Cecilija grofica Auersperg , 1821, Élisabeth Louise Vigée Le Brun, Elizabetha Isabella Mniszech , 1797, Wilhelm Ternite, Dama v poljski noši, 1838. Slika zgoraj: Ernst Christian Moser, Celjska meščanka v belem , 1844.  Élisabeth Louise Vigée Le Brun je že bila uspešna slikarka, ko je pričela delati za francosko kraljico. Naredila je več kot trideset portretov kraljeve družine, med njimi tudi slavno sliko Marije Antoanete z otroki (1787), kjer gre za družinski portret. Maria Antoanet...

  Ivana Kobilca se je nekoč nesmrtno zaljubila. Njenemu izbrancu je bilo ime Willy Gretor in bil je karizmatičen, izobražen, nadarjen in iznajdljiv. Edino, kar je kvarilo odnos, je bila njegova nezmožnost ostati zvest. Kobilci je zlomilo srce, ko je izvedela, da njena prijateljica pričakuje otroka z njim, z drugo prijateljico pa se je poročil. Ivana Kobilca v času prvega bivanja v Parizu, 1891, digitalno obdelan posnetek. Vir: Facebook stran Ivana Kobilca, Narodna galerija Leta 1891 je Ivana Kobilca poslala svojo sliko Poletje na Salon. Ko je bila ta uspešno sprejeta, je tudi sama iz Münchna pripotovala v takratno kulturno in umetniško prestolnico - Pariz. V Münchnu je Kobilca obiskovala zasebno slikarsko šolo za ženske, saj v tistem času niso smele študirati na Akademiji. Zakaj ne? Eden izmed predmetov je vključeval vaje v risanju golega telesa (kar je bil seveda nujen pogoj za uspešno upodabljanje celopostavne figure) in zato se za mlade dame nikakor ni spodobilo, da bi se udelež...

V enem prvih prispevkov  smo govorili o Kobilčini sliki Poletje . Povedali smo, da je z njo doživela velik uspeh, saj je pariška žirija določila, da se jo razstavi na Salonu. V prihodnjih letih je na Salonu uspešno razstavljala še dvakrat.  Spomnimo: Salon je takrat še pomenil standard francoskega slikarstva in umetniki, ki so tam želeli razstavljati, so morali dobiti odobritev žirije, ki pa je seveda imela svoje poglede na umetnost. Leta 1891, torej leta, ko se je prijavljala tudi Kobilca, je bilo na razstavo prijavljenih okoli 2800 del, med njimi je žirija izbrala 307 slikarjev z 951 deli, poleg tega še 38 kiparjev z 420 kipi. Vendar pa je večina umetnikov, ki niso bili sprejeti, inštitucijo razumela kot staromodno, zato so organizirali kar svoj Salon. »Salon zavrnjenih« je Napoleon III. ustanovil leta 1873, da bi ugodil umetnikom, ki so se pritoževali zaradi zavrnitev na ostalih salonih, njihovi prostori pa so bili tik ob akademijskem salonu (razstavljali so v prostorih zna...

Slika Poletje je gotovo ena najlepših in najpomembnejših slik v slovenski zgodovini. Visi v Narodni galeriji in je glavni izmed razlogov, zakaj Slovenci najraje obiščemo prav Ravnikarjev del galerije, kjer so razstavljena dela 19. in 20. stoletja. Ljubljančanka Ivana Kobilca je bila svetovljanka, a med kraji, ki jih je imela najraje, je bila gorenjska vas Podbrezje. Ivanina mama Marija Škofic (tudi Škofič) je bila doma z Britofa pri Podbrezjah in slikarka se je z veseljem vračala sem tudi med večletnim bivanjem v tujini. Leta 1889 je prav v tem kraju pričela slikati sliko Poletje , dokončala pa jo je naslednje leto.  Ivana Kobilca, Poletje , 1889-1890, olje na platnu. Vir: spletna stran Narodne galerije Kot je znano, si je pri delu pomagala s fotografijo. Ni pa bila edina, ki je to počela: slikarji so si v tem času pomagali s fotografijo, ki je pričela nadomeščati skice. Naredila je kar nekaj fotografij in vidimo lahko, da se v marsičem razlikujejo od končne slike: zdi se, da je iz...