GledalKaja

Kaj se skriva izven okvirja? Življenje!  Kakšno življenje so med obema vojnama živeli mladi umetniki, ki so končali zagrebško akademijo, pa bo moč izvedeti v tem članku. V zadnjih letih se spet malo več govori o Klubu neodvisnih. Leta 2021 je bila v Zagrebu razstava o povezavi med slovenskimi študenti in akademijo v Zagrebu, ta razstava je v nekoliko spremenjeni obliki nato gostovala konec leta 2021 v  Galeriji Božidarja Jakca , zdaj pa je v malenkost spremenjeni obliki prišla še v Galerijo Cankarjevega doma v Ljubljani. Na ogled je okoli 70 del, od tega jih je 29 predstavljenih prvič. Neodvisni oziroma Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov je deloval med obema vojnama (1937-1941) in je štel kar 14 članov . To so bili študentje že omenjene zagrebške akademije, na kateri so poučevali znameniti umetniki Ivan Meštrović, Ljubo Babić in Vladimir Becić. V klub so se povezali zaradi razmer: lažje je bilo razstavljati v skupini kot pa samostojno (v zgodovini poznamo podobne pr...

  Zanimive razstave niso samo v Ljubljani. V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki se je že pred mesecem odprla zanimiva razstava z naslovom Vezi, ki prikazuje povezave med slovenskimi in hrvaškimi umetniki. Razstava se razteza čez več nadstropij.  Razstava je bila v prvi polovici leta na ogled v zagrebški Moderni galeriji, zdaj pa je v spremenjeni obliki prišla še k nam. Najpomembnejši hrvaški modernistični umetniki, ki so se šolali v tujini se v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja vrnejo v domovino in pričnejo poučevat na Akademiji v Zagrebu. To je, poleg tega, da je bila v tistem času pravzaprav edina likovna akademija v Kraljevini Jugoslaviji, tudi razlog, da v Zagreb prihaja veliko slovenskih študentov umetnosti.  Ivan Meštrović, Portret gospe P. (Ada Pavičić?), 1935, bron. V obdobju med obema vojnama je tako tam študiralo skoraj sto slovenskih študentov, omenimo pa jih le nekaj: Zoran Mušič, Gabrijel Stupica, Marij Pregelj, France Mihelič, Zo...

Zoran Mušič je v taborišču Dachau naredil okoli dvesto risb umrlih sojetnikov. Nekaj teh so sredi leta 2020 razstavili v Moderni galeriji v Ljubljani. Presunljive risbe brez patetike in olepšav prikazujejo enako trpljenje kot ga je doživel tudi sam. V prvi polovici sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je mojster slikal cikel Nismo poslednji, ki so ga navdihnile prav te risbe. In to so tudi slike, ki so utrdile Mušičev status enega najpomembnejših evropskih slikarjev 20. stoletja pri nas in po svetu.  Zoran Mušič, Kataster trupel, litografija, papir, 1973. Vir: spletna stran Narodne galerije  Školjka reagira na tujek, ki je prišel v njeno notranjost, tako, da ga prične obdajati s svojo biserno matico in tako nastane biser. Zoran Mušič je potreboval zelo dolgo, da je predelal to, kar je videl v taborišču. A zato, da je obudil spomin, ni potreboval zgoraj omenjenih risb. Vse, kar je doživel, je namreč zorelo v njem, nato pa v nekem momentu izbruhnilo v umetniškem ustvarjanju (k...