GledalKaja

3. december je neformalen praznik, ki ga obeležujemo na dan rojstva Franceta Prešerna. Na ta dan muzeji in galerije odprejo svoja vrata in povabijo na brezplačen ogled stalne zbirke, morda pa tudi občasne razstave. Poglejmo, kaj se bo dogajalo v Ljubljani! Začnimo z Moderno galerijo! Občasna razstava Momental-mente pod vodstvom gostujočega kustosa dr. Andreja Medveda se je poslovila, v spodnjih prostorih pa je še vedno na ogled majhna, a izjemno prijetna razstava o stereofotografiji ljubiteljskega fotografa Franca Ferjana. O njej sem pisala tu:  https://gledalkaja.blogspot.com/2022/11/razstava-arzenal-spominov-ali-intimna.html  Razstava bo sicer na ogled do predvidoma 22. januarja 2023. Vedno znova navdušuje tudi stalna zbirka, ki predstavlja slovensko moderno umetnost - torej celotno 20. stoletje. Tu lahko najdete naše impresioniste Jakopiča, Groharja, Sternena in Jamo, pa seveda brata Kralj, Vena Pilona, Franceta Miheliča, našega avantgardista Avgusta Černigoja, Zorana Muši...

  Mineva 11 let odkar je Muzej  sodobne umetnosti Metelkova odprl svoja vrata javnosti in predstavil svojo zbirko Arteast 2000+. Dva meseca pa je na ogled razstava Umetnost na delu, kjer so že na dan otvoritve postregli z različnimi performansi (recimo tudi Damir Avdić z Jaz anarhist). V prvih dneh po otvoritvi so po razstavi popeljali kustosi in umetniki sami. Nova razstava se razprostira čez prvo in drugo nadstropje in je razdeljena na tri dele: na dela umetnikov od šestdesetih do osemdesetih let prejšnjega stoletja v jugoslovanskem in pojugoslovanskem kontekstu, spremembo koncepta umetniškega ustvarjanja v naslednjem desetletju in politična umetniška praksa od leta 2000 naprej. Osredotoča se predvsem na območje nekdanje Jugoslavije. Vodstva se je udeležila tudi prejšnja direktorica MG+MSUM Zdenka Badovinac. Je ena izmed kustosov razstave.  Glavne teme, ki so v ospredju, so boji za pravice delavcev , migracije , vloge umetnikov v različnih obdobjih idr. Izpostavljam ...

Rezervirajte si to soboto, 18. junija! Galerije in muzeji bodo spet odprti do polnoči, vstop je po 18. uri gratis, prav tako številna vodstva, ki jih bodo organizirali. Ker sem GledalKaja locirana v prestolnici, vam ponujam šest "ljubljanskih" predlogov.  Začnimo z Moderno galerijo! • Ker je del, ki je namenjen občasnim razstavam, še vedno zaprt, bo na ogled stalna zbirka 20. stoletje. Kontinuitete in prelomi . Ta se začne z našimi impresionisti (predvsem so razstavljene njihove krajine in žanri), konča pa z novo podobo (Metka Krašovec, Andraž Šalamun – o njegovih bizonih sem napisala članek za Delo: https://old.delo.si/znanje/znanost/kabinet-cudes-andraz-salamun-bizon.html , idr.), že kar nekaj časa pa je na ogled tudi Točke v času 1889–1991 : "Prostorsko krožna časovnica z izborom del, ki predstavlja osvežitev in dopolnitev stalne razstave 20. stoletje. Kontinuitete in prelomi. Osredotoča se na dogodke, ki se tičejo vizualne umetnosti, razen ko pomembnost kakega zlas...

  Po spletu nesrečnih okoliščin v mesecu septembru, ko je na večer slavnostne otvoritve poplavilo prostore Moderne galerije, ki se je pred tednoma končno spet odprla za obiskovalce, so se odločili, da razstavo Picasso: Črka v risbo preselijo v prostore Muzeja sodobne umetnosti Metelkova. Pablo Picasso (1881 – 1973) je bil umetnik, za katerega se zdi, da mu nikoli ni pojenjal umetniški navdih. Lotil se je slikanja, keramike, grafike, skulptur in nenazadnje tudi knjižnih ilustracij. Na razstavi je predstavljenih 7 knjig, za katere je Picasso naredil ilustracije. Večino avtorjev besedil je tudi osebno poznal. Max Jacob, denimo, je bil njegov prijatelj in je devetnajstletnega Picassa, ki je bil novinec v Parizu, predstavil pesniku Guillaumu Apollinairu (pred časom sem pisala o tem, kako je Apollinaire zagodel Picassu, ko ga je zatožil policiji, da je ukradel slavno Mona Liso: https://gledalkaja.blogspot.com/2020/12/primer-izginule-slike.html ), ta pa ga je nato predstavil Georgesu Bra...

  3. december je neformalen praznik, ki ga obeležujemo na dan rojstva Franceta Prešerna. Na ta dan (letos pade na petek) muzeji in galerije odprejo svoja vrata in povabijo na brezplačen ogled stalne zbirke, morda pa tudi občasne razstave. Ponekod pa so se odločili, da petek povežejo kar s prvo nedeljo v mesecu, ko so obiski kulturnih inštitucij tako ali tako brezplačni – torej je vstop brezplačen kar tri dni! Poglejmo, kaj se bo dogajalo v Ljubljani! ·        Galerija Cukrarna : kdor še ni bil v Cukrarni , lahko sedaj izkoristi priložnost in se sprehodi po prenovljeni stavbi, ki je sedaj namenjena sodobni umetnosti. Odprta bo med 10h in 19h v petek, soboto in nedeljo.  Več tu:  https://cukrarna.art/sl/program/dogodki/28/2021-12-03/10-00/ta-veseli-dan-kulture/ Slika ni moja, je iz  https://www.odprtehiseslovenije.org/objekt/galerija-cukrarna/ ·        Muzej sodobne umetnosti Metelkova : sodobne umetniške pr...

Prejšnji teden je bila otvoritev projekta Mindful observers (Pozorni opazovalci), pri katerem sem sodelovala in o katerem sem včeraj pisala -  https://gledalkaja.blogspot.com/2021/11/projekt-mindful-observers-v-galeriji.html . Zaradi omejitev je bila otvoritev majhna, a zato toliko bolj intimna. Umetnica Jutta Fischel je presenetila s preprosto, a prikupno prezentacijo: poleg razstavljenih fotografij na stenah Galerije DLUL je bila v središče pozornosti postavljena miza z majhnimi srebrnimi škatlami, v katerih smo bili pravzaprav predstavljeni sodelujoči. V škatlicah so bile namreč fotografije posameznega sodelujočega, posnete v candid maniri, del pogovora z njim o njegovem delu v galeriji, poleg pa še posnetek predmeta, ki ga je zaznamoval. Obiskovalki pri odkrivanju vsebine moje škatlice, opazuje ju umetnica Jutta. Kaja ob Avtoportretu Zorana Mušiča v Narodni galeriji. Sodelovanje pri tem projektu je na nek način razkrivanje najbolj intimnega, kar si: naše besede, podobe, pa tud...

  Lansko poletje nisem počivala na lovorikah. Narodna galerija in MG+MSUM sta v sodelovanju z Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov in Avstrijskim kulturnim forumom Ljubljana »posodili« svoje zaposlene za projekt Mindful observers, ki sta ga zasnovala avstrijska umetnika. Ko sem slišala za kakšen projekt gre, sem se z veseljem odzvala povabilu! Pa poglejmo, za kaj gre. Obiskovalci v galerijah svojo pozornost navadno posvečajo izključno umetninam, a v galerijskem prostoru niso nikoli sami. S pogledom jih vedno spremlja varuh, ki skrbi za varnost umetnin. Kako se varuhi počutijo ob opravljanju svojega dela, kateri dogodek, ki se je zgodil v galerijskem prostoru, se jim je najbolj vtisnil v spomin, katera je njihova najljubša umetnina v inštituciji, v kateri delajo, in zakaj - takšna in podobna vprašanja so se zvrstila v pogovoru z Jutto Fischel, članico tandema, ko je poskušala spoznati delo (in življenje) zaposlenih. Ker sama delujem na področju galerijske pedagogike, je zame ...

  Obisk Muzeja sodobne umetnosti Metelkova je kot prihod domov, ničkoliko ur sem namreč preživela na stalni postavitvi (na njej je med drugim predstavljen performans Ritem 0 , pa tudi Triglav ), kjer sem obiskovalcem na vodstvih na čimbolj razumljiv način poskušala približati sodobno umetnost. Po dolgem času sem se torej zopet ustavila tam in si ogledala že pred meseci odprto pregledno razstavo fotografij Božidarja Dolenca (1950 – 2008). Dolenc velja za enega najzanimivejših fotografov druge polovice dvajsetega stoletja pri nas. Meni osebno pa je najbolj zanimiv del razstave prav tisti, ki dokumentira ljubljansko rock oziroma punk sceno. Med pogostimi portretiranci lahko prepoznamo tudi člane Borghesie. V uvodu sem sicer zapisala, da je Božidar Dolenc dokumentiral sceno, a Meta Krese v pogovoru s sokustosom Rokom Vevarjem (posnetek pogovora najdete na povezavi čisto na koncu tega članka) pravi, da gre pri tem bolj za iskanje. Kot da je Božidar Dolenc na teh koncertih nekaj iskal. ...