GledalKaja

 V Galeriji Cankarjevega doma se je v septembru odprla razstava Vidni svet brezmejnih povezav, kjer je predstavljen košček likovne zbirke Telekoma Slovenije. Razstavo je pripravil Aleksander Bassin. Likovna zbirka Telekoma Slovenije je res velika in v tako majhni galeriji, kot je ta, je nemogoče prikazati vse. Zato se je Aleksander Bassin odločil za izbor ene desetine in zato je tudi slike in grafike prezentiral na način "a la pariški Salon" (glej spodnje slike). Aleksander Bassin pelje skupino po svoji razstavi. Dela, ki jih je moč videti na razstavi, imajo sicer svoja mesta v pisarnah, preddverjih in kleteh številnih slovenskih podružnic Telekoma. To je zdaj prvič, da so se znašla skupaj na enem mestu.  Zbirka se je pričela oblikovati v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar nikakor ne sistematično, to se je spremenilo šele v zadnjem obdobju. Zdi se, da se je poprej kupovalo vsepovprek, zato je tudi precej nemogoče najti neko rdečo nit med deli. In zato je tudi t...

 V Ljubljani je veliki francosko-madžarski umetnik Victor Vasarely, oče oparta! Optične prevare se v likovni umetnosti v resnici niso pojavile šele v 60-ih letih 20. stoletja. Zasledimo jih lahko že v 17. stoletju (baročni iluzionizem), pomislite tudi na mojstra Caravaggia, ki se je igral s predmeti v prvem planu, kjer imamo občutek, da se bodo vsak hip prekotalili v naš prostor, in navsezadnje na 19. stoletje (impresionizem). Povsod gre za tromplej, iluzijo, a dosežena je na različne načine. Kar opart ponudi novega, je geometrična natančnost , disciplina telesa in duha (vse je narejeno na roke!). Razstavo sta pripravila kustosa Gregor Dražil in Božidar Zrinski in se osredotočila na vrhunec Vasarelyjevega ustvarjanja, tako imamo glavnino del iz obdobja med 50. in 80. leti prejšnjega stoletja. Mednarodni grafični likovni center se je povezal z institucijami kot so Muzej lepih umetnosti iz Budimpešte, Muzej Janusa Pannoniusa iz Pecsa, Muzejem suvremene umjetnosti iz Zagreba in prav o...

  Adriana Maraž (1931-2015) je ena slovenskih največjih grafičnih umetnic. Ženski, ki je v tradicionalno moškem poklicu orala ledino tako v tehničnem kot motivnem smislu, so po 30 letih pripravili veliko retrospektivno razstavo v Tivolskem gradu, kjer se obiskovalec lahko samo čudi njeni moči in želji po eksperimentiranju. Odprtje razstave je bilo dobro obiskano. Na razstavi je na ogled video - daljši pogovor z umetnico. Ljubljana je letošnje poletje v znamenju Adriane Maraž. V Galeriji ZDSLU so na ogled njeni portreti, v Galeriji DLUL njene zgodnje grafike in fotografski portreti, ki sta jih med drugim naredila tudi Tihomir Pinter in Joco Žnidaršič, v Tivolskem gradu pa pregledna razstava njenih grafik. Zaenkrat sem si ogledala samo slednjo, zato lahko o njej tudi nekaj več povem. Adriana Maraž je bila rojena leta 1931 v Ilirski Bistrici. Starša sta se ločila kmalu po poroki in Adriana je »pripadla« očetu, ki jo je poslal na šolanje k šolskim sestram (nunam) v Torino. Po šo...