GledalKaja

 Leta 1927 je znani slovenski slikar Rihard Jakopič dobil naročilo Mestne občine ljubljanske za poslikavo velike vhodne veže hiše Meksika (na današnji Njegoševi cesti). Ker je mojster zavlačeval z delom, občina pa je nanj pritiskala, se je kmalu vnel spor, ki se je razčiščeval tudi v dnevnem časopisju. Slišalo se bo kot prvoaprilska šala, vendar je vse res! Na nekdanji Ahacljevi cesti je Mestna občina ljubljanska leta 1926 pričela graditi kolektivno stanovanjsko hišo (gre za prvi tak primer pri nas!).  Ime hiše je morda na prvi posluh res nenavadno, a spomnimo se zgodovine, ko je marsikateri vojak na klic avstrijskega nadvojvode Maksimilijana iz Ljubljane odpotoval v Mehiko. Meksikajnarji, kot so jih imenovali, so se zbirali prav na tem območju (BTW: o Meksikajnarjih sta Zoran Smiljanić in Marijan Pušavec naredila odličen strip, ki ga morate prebrat!).  Okoli osrednjega dvorišča so bila razvrščena stanovanja minimalnega standarda (prvotno 82 enot), v pritličju pa so bili ...

Slikar Masaccio (1401-1428), katerega pravo ime je bilo Tommaso di Ser Giovanni di Simone, vendar so ga tako klicali, da so ga razlikovali od nekega drugega slikarja s podobnim imenom, je imel kratki karieri  navkljub  zelo velik vpliv na slikarske kolege. Danes ga postavljamo na sam začetek italijanske renesanse. Poglejmo, zakaj! Masaccio ni bil noben slikarski mazač, čeprav nas njegov vzdevek lahko asociira na to besedo, ki označuje štorastega in nerodnega človeka. Eno njegovih najpomembnejših in najbolj čudovitih del je gotovo poslikava kapele v florentinski cerkvi Santa Maria del Carmine. Gre za kapelo Brancacci (ime je dobila po naročniku poslikave - družini Brancacci), ki jo je poslikal med leti 1425 in 1427.  Ikonografija v dveh pasovih predstavlja človeški greh in plačilo zanj skozi dejanja Svetega Petra, prvega papeža (1). Prevladuje torej zgodba Svetega Petra, a najbolj navdušujeta prizora iz Stare zaveze: Skušnjava in še posebej – Izgon iz Raja. Freske so tako ...

  Čeprav je danes 1. april, ne gre za šalo. To se je resnično zgodilo. Uh, kako nerodno! Slikar Franc Kavčič (1755 – 1828) je pri svojih dvainšestdesetih letih dobil naročilo od Franca I. Avstrijskega, cesarja Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti. To je seveda pomenilo veliko čast. Menda je ohranjeno pismo, kjer piše, kako je do tega naročila sploh prišlo: cesar naj bi ob neki priložnosti obiskal dunajsko porcelansko manufakturo, kjer je bil Kavčič zaposlen. Slikarja je povprašal, s čim se trenutno ukvarja. Kavčič naj bi mu rekel, da če bi spoštovani cesar naročil kakšno sliko pri njem, da jo bo z veseljem naredil in »preskusil svoje čopiče.« Pri vsebini slike je cesar mojstru pustil proste roke in Kavčič se je menda zaradi tega, ker je že imel pripravljene skice odločil za motiv Salomonove sodbe. Franc Kavčič, Salomonova sodba , 1817-1820, olje na platnu, Narodna galerija. Vir: spletna stran Narodne galerije. Slika je nastajala tri leta in ko jo je končal, cesar ni bil naj...

  Fra Filippo Lippi (1406 – 1469) je bil uspešen slikar, ki je združeval elemente tako realističnega kot t. i.  lepega sloga. Poglejmo, s čim se je še zapisal v zgodovino! Lippu Lippiju, kot so ga tudi imenovali, so že zgodaj umrli starši in prepuščen je bil v tetino varstvo, ki pa ni imela denarja, da bi lahko zanj skrbela, zato ga je pustila pred vrati firenškega karmeličanskega samostana. Tam je res tudi odraščal in pričel z izobraževanjem, s šestnajstimi leti pa je, kot je bilo takrat običajno za zapuščene otroke, vstopil v red. Giorgio Vasari je v svoji biografiji o pomembnih italijanskih slikarjih zapisal, da si je Lippi želel postati res kvaliteten slikar po tem, ko je pri delu videl mojstra Masaccia (1401 -  1428)  (Masacciu se bomo posvetili v enem prihodnjih prispevkov). Pri svojem slikarskem poklicu je imel močno podporo svojega reda. Kljub temu da je bil redovnik ( fra je krajše za frater, brat), pa je živel ničkaj pobožno življenje. Menda je bil zelo ži...