GledalKaja

  V Narodni galeriji je na ogled košček zbirke iz doma družine Kropušek. Prav res, iz doma. Umetnine z družino namreč sobivajo v njihovem domu in ne samevajo nekje v kleti ali pa na podstrešju. V Narodni galeriji je razstavljenih več kot 60 del, ki lepo dopolnjujejo stalno zbirko naše največje kulturne ustanove. Name, umetnostno zgodovinarko, naredijo največji vtis slika Ivane Kobilca, zgodnja dela Zorana Mušiča, ki se jim je avtor menda odrekel, vse razstavljene slike Gojmirja Antona Kosa in Riharda Jakopiča. Že postavitev razstave (avtor postavitve je Ranko Novak, stalni zunanji sodelavec galerije) se komu lahko zazdi nenavadna. Postavljena je kronološko, a tudi po motivih, in malo spominja na labirint.  Že na samem začetku nas pozdravi ime zbiratelja. Najprej se zaustavimo pri krajinah Marka Pernharta in Antona Karingerja (prva pol. 19. stol.), nato pri realizmu (Ferdo Vesel, Ivana Kobilca, Ivan Grohar) in vesnanih (Gvidon Birolla, Hinko Smrekar, Maksim Gaspari). V velikem ...

  Okoli leta 1958 se je v delu Gabrijela Stupice zgodil prelom. Mojster je prenehal s temnimi slikami in se je vrgel v svetle, bele slike. Med te uvrščamo tudi njegovo znamenito sliko Zmagoslavje Flore, ki visi v Moderni galeriji. Gabrijel Stupica, Zmagoslavje Flore , mešane tehnike, tempera in kolaž na platnu, 1965, Moderna galerija. Naslov slike nas spomni na rimsko boginjo Floro, boginjo cvetja in pomladi, na tej sliki pa ni ne cvetja, ne pomladi, pravzaprav ni niti trohice veselja. Flora tudi ni Flora, temveč je nevesta, kar prepoznamo po belem oblačilu, beli tančici in šopku, ki ga drži pred seboj. Nevesta je postavljena v nedoločen prostor, rekli bi, da je v prostoru, a napisi na steni za njo nas spomnijo grafite, ki se pojavljajo zunaj na ulicah. Okoli nje lebdijo različni predmeti, prepoznamo venčke, verižico, fotografijo polgole ženske, prtičke.   Njen obraz se zdi star, izraz je resen, morda bi lahko celo rekli žalosten, poteze niso ženske, temveč nas lahko spomnij...

  Okoli Elde Piščanec se je spletel mit o spregledani ženski umetnici. Razstava v Narodni galeriji prvič celoviteje predstavi njen opus* (glej na koncu članka dopolnilo) in tako si sami  lahko  ustvarimo mnenje o njej. Vrhunec ustvarjanja je umetnica doživela v času med obema vojnama (bralka_ec bloga se bo spomnil mojega članka o Neodvisnih ), potem pa je po drugi vojni njen talent začel kar nekako usihati. Razstava prikaže tudi, kaj se je zgodilo v drugi polovici njenega življenja. Med motivi sicer prevladujejo tihožitja, krajine, portreti žensk in avtoportreti. Avtorica razstave je Sara Müller (levo). Elda Piščanec je bila rojena leta 1897 v Trstu, vendar se je družina že kmalu preselila v Gorico, zatem pa v Ljubljano. Po poklicu je bila krojačka, a se je zaposlila kot poštna uradnica. Ves čas pa je oboževala slikanje. Njena velika želja po študiju se je uresničila, ko je pričela obiskovati tečaj risanja in slikanja pri Rihardu Jakopiču v Ljubljani.   Elda Piščanec...