GledalKaja

  Že v prejšnjem članku  smo povedali, da so bile Arcimboldove nenavadne slike po prvem šoku in presenečenju pozitivno sprejete. Habsburžani so bili še posebej navdušeni, saj se je v spremljajočem ciklu Letnih časov – govorim o ciklu Štiri elementi – dalo prepoznati kar nekaj habsburških simbolov. Človek se takole, ko gleda te slike, vpraša, če je bil umetnik morda malo nor. Kako je lahko v 16. stoletju naredil tako sodobne, tako sveže slike? No, vsekakor se v pozornosti, ki jo je namenil najmanjšim detajlom, ne kaže norost, temveč briljanca. Imel je res izredno domišljijo! Zadnje obdobje renesanse, t.i. manierizem je bil bolj odprt za nenavadno. Manierist je bil nagnjen k prikazovanju tesnih odnosov med človekom in naravo . Svoje spoštovanje do narave je Arcimboldo poskušal pokazati tudi s svojimi portreti, v katere je vstavil mnoge elemente iz narave. Štirje elementi naj bi sovpadali s ciklom Štiri letni časi. Poglejmo! Zrak, olje na lesu, ok. 1566, (kopija), zasebna last...

  Ali ste vedeli, da so dela Giuseppa Arcimbolda (1526- 1593) kmalu po njegovi smrti utonila v pozabo? Ponovno so ga obudili šele v 20. stoletju in sicer kdo drug kot - nadrealisti. Še posebej so uživali v Arcimboldovih vizualnih igrah. Kakšne so te igre bile, pa bomo videli v nadaljevanju. Največja zbirka Arcimboldovih del je bila za časa mojstrovega življenja v Pragi. Med 30-letno vojno so leta 1648 na ukaz kraljice Kristine tja vdrli švedski vojaki, ki so za ljubiteljico umetnosti pokradli veliko njegovih slik iz zbirke cesarja Rudolfa II. Prav zaradi tega so Arcimboldove slike danes razdrobljene po svetu. Na ogled jih najdemo v Kunsthistorisches Museum na Dunaju, v habsburškem dvorcu Ambras v Innsbrucku, na Real Academii de Bellas Artes de San Fernando v Madridu, v Louvru, ter v številnih muzejih na Švedskem in v Italiji (tudi v Uffiziju) in v Združenih državah. Ohranjenih je le 26 slik, veliko je izgubljenega, poleg tega pa so tudi težave z avtorstvom, saj Arcimboldo vseh...

  Hieronymus Bosch, Triptih z vrtom naslad , 1490–1510, olje na lesu, Muzej Prado, Madrid. Delo je ocenjeno na 40 milijonov dolarjev. O slikarju Hieronymusu Boschu (1450-1516) ni veliko znanega. So pa ugotovili, da njegov priimek izhaja iz njegovega rojstnega kraja Hertogenbosch ('Knežev gozd') (severni Brabant), ki se običajno imenuje "Den Bosch" ('gozd'). Po starem očetu je podedoval družinsko obrt, oče pa je bil bolj ambiciozen – deloval je kot umetniški svetovalec mestne bratovščine Naše ljube Gospe, katere del je bil kasneje tudi naš Bosch. Ker je bil dobro preskrbljen, Bosch  v primerjavi z drugimi slikarji ni čutil pritiska ugajati naročnikom in je torej bolj sproščeno izbiral motiviko. In kakšna motivika je to bila! Večinoma je izbiral teme, ki so zanimale njega. Človek bi pomislil, da je slikal pod vplivom ali pa da je imel težave s psihičnim zdravjem. A preciznost, posebna pozornost, namenjena detajlom in občutek za barvno kompozicijo dokazujejo, ...

  Ste vedeli, da "Primavera" v italijanskem jeziku pomeni pomlad, a naslova slike tradicionalno ne prevajamo? Res je. V prejšnjem članku sem pisala o Botticellijevi znameniti sliki Rojstvo Venere in bralec_ka bo dobro naredil_a, če bo prebrala oboje. Sandro Botticelli, Primavera , okoli 1470, tempera na lesu, 202 cm × 314 cm, Galerija Uffizi, Firence. Sliki sta si v tehniki različni - če gre pri Rojstvu Venere za olje na platnu, pa gre pri Primaveri za olje na lesu. Kaj to lahko pomeni? Dela na lesu so bila običajno cenjena bolj, saj je šlo za dražji material. Slika je morda krasila prostor v palači družine Medici v centru Firenc. Z deli na platnu so bogatejši meščani običajno krasili svoje ville suburbane (podeželska bivališča), ki so bile okrašene preprosteje kot mestne palače, saj so bile namenjene uživanju v zdravem okolju (v naravi in na svežem zraku).  Slika Rojstvo Venere je verjetno visela v villi di Castello blizu gričev, ki mejijo na Firence, prvotno je šlo za pod...

  Zakaj je naslov Botticellijeve slike Rojstvo Venere, če pa v resnici sploh ne prikazuje rojstva boginje? Pravzaprav je poimenovanje zakuhal znameniti Giorgio Vasari, ki je v knjigi Življenja umetnikov zapisal: "[...] slika prikazuje Rojstvo Venere ter tiste sape in vetrove, ki so njo in njene Kupide odpihnili na kopno [...]."   Na sliki je torej prikazana že rojena Venera, ki je na školjki priplavala na kopno. Tradicionalno sta z njo povezana dva otoka, Ciper in Kitera. Pravijo, da naj bi bila rojena v bližini slednjega oziroma je Kitera prvi otok, mimo katerega je šla. Zdi se, da je njeno školjko odpihnilo prav na enega teh otokov.  Grški mit pripoveduje, da je bila Venera (oziroma Afrodita) rojena iz morske pene, ki se je nabrala na kraju, kamor je Kronos odvrgel odrezano spolovilo svojega očeta Urana.  To boginjo ljubezni, lepote, želje, spolnosti, plodnosti, blaginje in zmage so izredno radi častili tudi Rimljani, ki so jo imeli za prednico svojega ljudstva,...

Slikar Masaccio (1401-1428), katerega pravo ime je bilo Tommaso di Ser Giovanni di Simone, vendar so ga tako klicali, da so ga razlikovali od nekega drugega slikarja s podobnim imenom, je imel kratki karieri  navkljub  zelo velik vpliv na slikarske kolege. Danes ga postavljamo na sam začetek italijanske renesanse. Poglejmo, zakaj! Masaccio ni bil noben slikarski mazač, čeprav nas njegov vzdevek lahko asociira na to besedo, ki označuje štorastega in nerodnega človeka. Eno njegovih najpomembnejših in najbolj čudovitih del je gotovo poslikava kapele v florentinski cerkvi Santa Maria del Carmine. Gre za kapelo Brancacci (ime je dobila po naročniku poslikave - družini Brancacci), ki jo je poslikal med leti 1425 in 1427.  Ikonografija v dveh pasovih predstavlja človeški greh in plačilo zanj skozi dejanja Svetega Petra, prvega papeža (1). Prevladuje torej zgodba Svetega Petra, a najbolj navdušujeta prizora iz Stare zaveze: Skušnjava in še posebej – Izgon iz Raja. Freske so tako ...

  Slika Salvator Mundi je pripisana znamenitemu Leonardu da Vinciju, a po vsej verjetnosti marsikdo med bralci mojega bloga danes prvič sliši zanjo. Zakaj je tako? Slika je bila vrsto let v zasebnih zbirkah in ni bila na očeh javnosti, drugi razlog pa je ta, da si strokovnjaki niso edini ali je slika res mojstrovo delo ali pa jo je naredil kdo iz njegove delavnice. Leonardo da Vinci (?), Salvator Mundi , okoli 1500 (?), olje na orehovem lesu, danes v lasti Mohameda bin Salmana, lokacija neznana. Kje je bila slika vse od leta 1500, ko naj bi nastala, ni čisto jasno. Znano ni niti, za katerega naročnika je slika nastala (morda za francoskega kralja Ludvika XII.?). Po Leonardovi smrti naj bi bila v lasti slikarja (in morda Leonardovega ljubimca) Salaia, o katerem bom pisala v enem prihodnjih prispevkov, v 17. stoletju pa naj bi se znašla v Angliji, kjer so si jo p(r)odajali iz ene plemiške družine v drugo. Večinoma so jo imeli za delo enega Leonardovih učencev (omenja se Giovannija An...