Razstava Umetnost na delu v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova
Mineva 11 let odkar je Muzej sodobne umetnosti Metelkova odprl svoja vrata javnosti in predstavil svojo zbirko Arteast 2000+. Dva meseca pa je na ogled razstava Umetnost na delu, kjer so že na dan otvoritve postregli z različnimi performansi (recimo tudi Damir Avdić z Jaz anarhist).
V prvih dneh po otvoritvi so po razstavi popeljali kustosi in umetniki sami.
Nova
razstava se razprostira čez prvo in drugo nadstropje in je razdeljena na tri
dele: na dela umetnikov od šestdesetih do osemdesetih let prejšnjega stoletja v
jugoslovanskem in pojugoslovanskem kontekstu, spremembo koncepta umetniškega
ustvarjanja v naslednjem desetletju in politična umetniška praksa od leta 2000
naprej. Osredotoča se predvsem na območje nekdanje Jugoslavije.
Glavne
teme, ki so v ospredju, so boji za pravice delavcev, migracije, vloge umetnikov
v različnih obdobjih idr.
Izpostavljam nekaj zanimivih projektov:
Umetnik
Uroš Potočnik se je s sliko Delavca (2014) naslonil na ikonično upodobitev
Lomilca kamenja (1849) francoskega slikarja Gustava Courbeta. Courbet je s
sliko, ki je bila uničena v drugi vojni in jo poznamo le po fotografiji,
komentiral težak položaj delavstva v Evropi. Podobno Potočnik, ki je delovnega
človeka oblekel v uniformo, mu nadel rokavice in čelado. Oba umetnika sta se
dotaknila delavske usode – ujetosti in težavnosti pogosto spregledanega človeka.
»Tiho bodi pa delaj!«, »Za kogar je, dobro
je!«, »Dosti zate!« in »Otroke imej doma!« so le nekatere parole, ki so jih
izpostavili v projektu Andreje Kulunčić. V razstavni projekt Muzej na cesti je
umetnica vključila bosanske delavce, ki so delali na gradbišču stavbe Moderne
galerije. Delavci sami so izbrali štiri teme kampanje: pogoji dela,
nekakovostna prehrana, ločenost od družin in bivanje v samskih domovih,
ironične parole in fotografije, ki so jih nato predstavili na svetlobnih
panojih v centru Ljubljane.
Andreja Kolunčić, v sodelovanju z Ibrahimom Ćurićem, Saidom Mujićem in Osmanom Pezićem, Bosanci ven! (Delavci brez meja), 2008, in situ projekt za razstavo Muzej na cesti. Na plakatih so zoperstavljeni idealni interierji domov, kakršne so delavci gradili in razmere, v katerih so živeli v času, ko so takšne domove tudi gradili.
Metka,
ki jo kličejo kar Meki, je glavna protagonistka dokumentarnega filma Nike Autor
in Obzorniške fronte. Leta 1968 se je, kot pripoveduje v filmu, v Nemčiji
pridružila možu, ki je bil inženir, in tam tudi ostala. Prizori, ki jih povezuje
pripravljanje različnih slovenskih jedi (pogosto tudi v družbi), gledalca
popeljejo čez različne preizkušnje, ki jih je kot gastarbajterka doživela.
Nika Autor in Obzorniška fronta, Filmski obzornik 80 – Metka, Meki, 2021, dokumentarni film, 4K, 72 min. Po mojem mnenju gre za ključno delo na razstavi. Fotografija je vzeta s spletne strani Kinodvora: https://www.kinodvor.org/film/filmski-obzornik-80-metka-meki/
S spletne strani razvezanijezik.org: v Nemčiji so izumili ta politično korektni izraz gastarbeiter kot nadomestilo za Fremdarbeiter (prisilno delovno silo med 2. svetovno vojno), največji val ekonomskih migrantov je v Nemčijo prispel v 50-ih in 60-ih letih. Izraz pozna večina svetovnih jezikov. Danes ga nadomešča evfemizem beg možganov, ki poudarja, da delo v tujini (na Zahodu) iščejo izobraženci in ne fizični delavci. Če pa delajo v tujini umetniki, se reče, da so mobilni (> mobility), kar je le evfemizem za nujo, da grejo s trebuhom za kruhom, da bi preživeli.
Na
razstavi je predstavljenih več kot 50 umetnikov in umetniških kolektivov, med
njimi najdemo tudi OHO (o njih sem pisala tu https://gledalkaja.blogspot.com/2020/12/triglav-nas-vas-njihov.html, o članu skupine Marku Pogačniku
pa tu https://gledalkaja.blogspot.com/2022/08/slovenski-stonehenge.html)
Razstava, ki družbi kaže ogledalo, bo na ogled do predvidoma 29. januarja 2023.
Komentarji