GledalKaja

  Čeprav je danes 1. april, ne gre za šalo. To se je resnično zgodilo. Uh, kako nerodno! Slikar Franc Kavčič (1755 – 1828) je pri svojih dvainšestdesetih letih dobil naročilo od Franca I. Avstrijskega, cesarja Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti. To je seveda pomenilo veliko čast. Menda je ohranjeno pismo, kjer piše, kako je do tega naročila sploh prišlo: cesar naj bi ob neki priložnosti obiskal dunajsko porcelansko manufakturo, kjer je bil Kavčič zaposlen. Slikarja je povprašal, s čim se trenutno ukvarja. Kavčič naj bi mu rekel, da če bi spoštovani cesar naročil kakšno sliko pri njem, da jo bo z veseljem naredil in »preskusil svoje čopiče.« Pri vsebini slike je cesar mojstru pustil proste roke in Kavčič se je menda zaradi tega, ker je že imel pripravljene skice odločil za motiv Salomonove sodbe. Franc Kavčič, Salomonova sodba , 1817-1820, olje na platnu, Narodna galerija. Vir: spletna stran Narodne galerije. Slika je nastajala tri leta in ko jo je končal, cesar ni bil naj...

  Vsak, ki je dal kaj nase, si je v 16. stoletju v svojem domovanju uredil lasten kabinet čudes. To je bila zbirka raznoraznih predmetov: tistih, ki so nastali v naravi ali pa kot plod človeške roke. Naštejmo jih nekaj za ilustracijo: minerali, orožje, orodje, novci, arheološki ostanki, slike in skulpture, raznorazni umetnostnoobrtni izdelki, herbariji in nagačene živali (zlasti neobičajni primerki), medicinski pripomočki in še in še.  [1] Beseda kabinet je sprva označevala »majhen stranski prostor, najprej v gradovih za shranjevanje dragocenih zbirk,« [2] vendar pa so prostori pridobili na pomembnosti in velikosti s tem, ko se je zbirka navdušenca večala. Zbirka je predstavljala ugled zbiratelja in ta je z njo pokazal svojo razgledanost, seveda samo tistim, ki jih je povabil in jim zbirko razkazal, kar je bila velika čast. V Narodni galeriji v Ljubljani se je s 1. 10. 2020 odprla razstava Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu. Na ogled je 46 umetnin, ki so bile nekoč del zb...