GledalKaja

Danes si bomo ogledali očarljiv rokokojski portret baronice Erberg.   Fortunat Bergant, Ana Marija baronica Erberg, okoli 1761, olje na platnu, Narodna galerija.  Portret je naslikal Fortunat Bergant, ki je ob Valentinu Metzingerju, Francu Jelovšku in Antonu Cebeju eden najpomembnejših baročnih slikarjev pri nas. Večinoma je delal za cerkvene naročnike in plemiče. Portret baronice Erberg je pravzaprav le eden od treh portretov te družine: njegov pendant je portret njenega moža Volbenka Danijela barona Erberga (po vsej verjetnosti sta obe sliki nastali ob poroki leta 1761), poleg pa je še portret Erbergove matere Marije Renate baronice Erberg. Vse tri slike so verjetno krasile Erbergovo graščino na posestvu v Dolu pri Ljubljani, ko pa je posestvo prešlo v druge roke, so portreti izginili in dolgo časa se ni vedelo, kje sploh so. Leta 1942 so se pojavili na umetnostnem trgu v Firencah in takrat jih je tudi odkupila Narodna galerija.  Pa si pobližje poglejmo enega najlepših ...

  V Narodni galeriji se je prejšnji teden odprla nova razstava, ki na pregleden način predstavi izbor del, ki so jih pridobili v preteklih 10 letih. Teh je kar 3708: veliko jih je bilo podarjenih, nekaj pa jih je galerija odkupila ( med drugim)  s pomočjo Ministrstva za kulturo. Največji delež sestavljajo fotografije in dela na papirju, manj je slik in kipov.      Marsikaj je že bilo predstavljenega na preteklih razstavah v Narodni galeriji, spomnimo se denimo osnutkov za kipe Frančiška Smerduja , Prestarja in Ptičarja na pregledni razstavi del Fortunata Berganta v letu 2021, prav tako so bili lansko leto predstavljeni portreti, ki jih je naredil fotograf Tihomir Pinter , fotografije Ivane Kobilca, njenega kolega Ferda Vesela in Avgusta Bertholda , ki so že nekaj časa del stalne postavitve, slike Alberta Sirka , ki je leta 2017 navdušil Slovence na retrospektivni razstavi, risbe in študije Riharda Jakopiča , ki so bile predstavljene leta 2015 in 2016 na razstav...

  Ja, vem, muzeji in galerije so spet zaprti. Ampak, veste kaj? Zdaj je odlična priložnost, da na spletu pobrskate za vsemi razstavami, ki so sicer na ogled, in se odločite, da ob prvi priložnosti pa res greste v galerijo. Morda se boste odločili za ogled slik Fortunata Berganta.  Po odmevni razstavi, ki je k nam prišla iz Prage ( >KLIK za povezavo!< ), so se v Narodni galeriji osredotočili na umetnika, ki prihaja iz naših krajev. Ob tristoletnici rojstva Fortunata Berganta (1721 – 1769) so namreč pripravili razstavo, kjer je predstavljenih nekje štirideset mojstrovih umetnin. Berganta postavljamo ob bok mojstrom Valentinu Metzingerju, Francu Jelovšku in Antonu Cebeju, ki so tako kot on delovali v obdobju baroka. Ob besedi barok verjetno najprej pomislimo na bogate ornamente, morda malce nabuhle osebe in nabožno ikonografijo, a ob pogledu na Bergantova dela kaj kmalu ugotovimo, da ne ustrezajo nujno tem našim predsodkom. Na njegovih slikah ne bomo opazili tovrstnega pre...