GledalKaja

Razstava v Narodni galeriji se osredinja na obdobje med letoma 1919 in 1940, ko se je izraz Toneta Kralja oblikoval v dialogu z evropskimi modernističnimi tokovi — od simbolizma in ekspresionizma do nove stvarnosti in monumentalnega realizma. Toda Kralj ni bil nikoli zgolj posnemovalec. Korakal je po svoji poti, kar je občasno pomenilo, da je bil doma nerazumljen in spregledan. Ko si je začel utirati pot v tujino, je prišlo do umetniškega preboja: trikrat zapovrstjo so ga uvrstili na Beneški bienale (leta 1926, 1928 in 1930), kasneje pa še leta 1954, razstavljal je vse od Londona pa do Pariza. (Podobno se je zgodilo tudi našim impresionistom, ki so potrditev najprej dosegli v tujini, šele nato so jih zares sprejeli doma.) Večina razstavljenih del je pripotovala iz Galerije Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki, nekaj pa jih prihaja iz zbirke Narodne galerije. Na razstavi je zbranih 84 del, med njimi monumentalna Zadnja večerja , ki je razstavljena prvič po skoraj stoletju, in Saloma ...