GledalKaja

 Ta teden se je v Moderni galeriji odprla razstava za sladokusce. Mladenič Gregor Perušek je leta 1906 imigriral v ZDA in se nekaj let za tem odločil postati slikar. Zdi se, da se ga je nekaj moralo globoko dotakniti, da je prišel do te odločitve, kajti imel ni nikakršne akademske izobrazbe. Kar pa je imel, je bila vztrajnost in, zdi se, nekakšna odprtost, radovednost. Perušek se zdi kot nek neukrotljivi duh, ki je prepotoval številne ameriške dežele (svoj čas so krožile govorice, da je prepotoval vse ameriške dežele), obiskoval številne razstave (med drugim naj bi obiskal Galerijo 291 Alfreda Stieglitza v New Yorku) in številne umetniške kolonije, ves čas pa srečeval ljudi, ki so ga navdihovali in na njegovo delo tudi konkretno vplivali (recimo ameriški staroselci). Kompozicija iz Nove Mehike (Pokrajina iz Arizone) , 20. leta, olje na lepenki, Narodna galerija. Tale slika mi je blazno všeč. A ni taka okeeffovska?   Družina (detajl), 1922, olje na platnu, Slovenski narodni do...

  7. julija 1942 so se Matej Sternen, France Stele in Ante Gaber pogovarjali o nastanku slike, ki jo danes poznamo pod naslovom Sejalec. Stele je povzel zgodbo: "Gaber, njegova žena in Grohar so naredili izlet k Sv. Andreju. Pri Šinku in Župcu (mežnarju) so pili jagodovec. Župec je rekel, da mora sejat, oni pa so pri cerkvi počivali. Ko je Grohar zagledal sejalca proti nebu, je rekel: "Tega bom namalal." Odločili so se, naj bo za ozadje Kamnitnik." To je bilo že leta 1905. Ivan Grohar, Sejalec, olje na platnu, 1907. Na ogled v Narodni galeriji, v lasti Moderne galerije. Po opisih kolegov sodeč, je bil Ivan Grohar (1867-1911) predvsem slikar nekakšnega trenutnega navdiha, trenutnega razpoloženja, ki se ni veliko menil za formalna, kompozicijska in nasploh teoretska vprašanja. Vseeno pa se je pri sestavljanju motiva kmeta, ki seje dobro seme po slovenski zemlji, konkretno pripravil. Za pomoč je prosil prijatelja Avgusta Bertholda (t.i. petega impresionista), da je pos...

Moderna galerija je imela sprva tri vhode, dva sta ostala do danes (glavni vhod in službeni vhod z zadnje strani, kjer je tudi klančina in je dostop namenjen invalidom), tretji je bil s Prešernove (prav tako službeni vhod, dostop do delavnic in fototeke v pritličju), danes ga ni več.  Skozi glavni vhod nas pot popelje v glavno avlo in nato naprej do osrednje dvorane. Dvorane so simetrično razporejene   na levi (danes tu stalna postavitev Kontinuitete in prelomi ) in desni strani (prostori, namenjeni občasnim razstavam). V najvišjem delu galerije so pisarne, včasih pa je bila tudi knjižnica, ki se je po letu 2011 preselila na novo lokacijo Muzeja sodobne umetnosti Metelkova (druga izpostava Moderne galerije). V stavbi je imel stanovanjce tudi hišnik. Ravnikar je bil zelo pozoren na to, komu bo stavba namenjena. Izbral je nizki kubus in preglednost tako da obiskovalcu omogoči ležeren sprehod po galeriji. Poskrbel je tudi za ogrevanje in prezračevanje galerije. Ravnikar je v ...