GledalKaja

Slovenski bienale ilustracije spremljam že od leta 2012, to je tudi leto, ko se je začelo moje sodelovanje s Cankarjevim domom, kjer še danes delujem kot galerijska vodička. Na vsaki dve leti se lahko obiskovalci čudimo kvaliteti slovenske ilustracije in ja, vsakič znova ugotavljamo, da se definitvno lahko kosamo s svetovno ilustratorsko produkcijo.  Letos je bilo prijav 144, žirija, ki so jo sestavljali dr. Tanja Mastnak, Gregor Dražil, Hana Stupica, Ivan Mitrevski, Katarina Hergouth, pa je izbrala 69 avtorjev. Letošnji bienale je v znamenju pelikana Lile Prap, saj je na 14. bienalu prejela glavno nagrado za svoje delo. Vhod v galerijske prostore Z odprtja razstave S tiskovke Tudi to leto so bile podeljene nagrade in sicer je Nagrado Hinka Smrekarja prejela Ana Zavadlav za ilustracije, nastale v tehniki oglje in suhi pasteli, za knjigo Italijanske pravljice 1 Itala Calvina. Menda gre za precej strašljive zgodbe, ki pa jih ilustracije naredijo bolj prijazne in privlačnejše za otrok...

  Okoli leta 1958 se je v delu Gabrijela Stupice zgodil prelom. Mojster je prenehal s temnimi slikami in se je vrgel v svetle, bele slike. Med te uvrščamo tudi njegovo znamenito sliko Zmagoslavje Flore, ki visi v Moderni galeriji. Gabrijel Stupica, Zmagoslavje Flore , mešane tehnike, tempera in kolaž na platnu, 1965, Moderna galerija. Naslov slike nas spomni na rimsko boginjo Floro, boginjo cvetja in pomladi, na tej sliki pa ni ne cvetja, ne pomladi, pravzaprav ni niti trohice veselja. Flora tudi ni Flora, temveč je nevesta, kar prepoznamo po belem oblačilu, beli tančici in šopku, ki ga drži pred seboj. Nevesta je postavljena v nedoločen prostor, rekli bi, da je v prostoru, a napisi na steni za njo nas spomnijo grafite, ki se pojavljajo zunaj na ulicah. Okoli nje lebdijo različni predmeti, prepoznamo venčke, verižico, fotografijo polgole ženske, prtičke.   Njen obraz se zdi star, izraz je resen, morda bi lahko celo rekli žalosten, poteze niso ženske, temveč nas lahko spomnij...

  Obožujem majhne in poučne razstave. V spodnjem razstavnem prostoru v Moderni galeriji so pretekli teden odprli razstavo o stereofotografiji, torej o fotografijah, ki so nastale v tehniki stereofotografije. Avtor fotografij je slovenski ljubiteljski fotograf Franc Ferjan (1885 – 1964). Franc Ferjan, Blejsko jezero , ca. 1935, črno-beli stereo diapozitiv. Ta stereoskop je eksponat Tehniškega muzeja Slovenije, Ljubljana. Moram priznati, da za Franca Ferjana še nisem slišala, čeprav je bila leta 2006 večja razstava, poimenovana Franc Ferjan (1885 – 1964). Fotograf zasebne in socialne resničnosti , ki je predstavila kar 84 njegovih fotografij. S fotografijo se je pričel ukvarjati predvsem zato, da je ujel podobe njemu bližnjih oseb (pri teh zgodnejših posnetkih opažamo svečano vzdušje, frontalnost oseb), kasneje pa je želel ujeti njihovo razpoloženje (sproščeno vzdušje). Pomembna v njegovem opusu je podoba žene Izabele, ki jo je postavljal ob okno ali pa ob branju pisma. Veliko pozorn...