GledalKaja

  Za prvo pravo impresionistično sliko velja slika Claudea Moneta Impresija, vzhajajoče sonce. Motiv je zelo enostaven in nič posebnega, gre namreč za marino v meglenem jutru. Slika je v letu 1974, ko je bila razstavljena, sprožila veliko odzivov, in večina je bila slabih. Danes bomo v tem kratkem sestavku nakazali, kaj bi lahko zmotilo kritike.  Impresija, vzhajajoče sonce , olje na platnu, 1872, 48 cm × 63 cm, Musée Marmottan Monet, Pariz. Slika je ocenjena na znesek med 250 in 350 milijonov ameriških dolarjev. V drugi polovici 19. stoletja motivi iz vsakdanjega življenja niso bili ravno zaželeni, če pa so se jih slikarji že lotili, je bilo pričakovano, da bodo vsaj razločni in jasni. Claude Monet je motiv naslikal nenatančno, skicozno, hitro. Motiv je komaj prepoznaven. Začetek impresionizma "Prosili so me za naslov slike za katalog, v resnici ga ni bilo mogoče vzeti za pogled na Le Havre in sem jim dejal: ,Naslov slike je Impresija (Vtis)." Izraz "impres...

Slika Kofetarica je ena najznamenitejših slovenskih slik, sem prepričana. Zanimivo je, da je med njo in med sliko Poletje, ki tudi velja za eno najbolj priljubljenih slovenskih slik, le leto nastanka, in vendar sta si sliki tako zelo različni. Ivana Kobilca, Kofetarica , olje na platnu, 1888, 100 x 70 cm, na ogled v Narodni galeriji. V lasti dr. Petera Hribarja iz Cerknice. Ivana Kobilca je obe sliki naslikala v svojem "münchenskem obdobju" med letoma 1881 in 1890, to je čas, ki ga je preživela v takratnem kulturno-umetniškem središču Münchnu in je pridno študirala. O sliki Poletje sem v preteklosti že pisala in če bralec_ka še ni prebrala članka, lahko to naredi sedaj:  Ivana Kobilca: Poletje   Kot sem že pisala, Kobilca kot ženska ni smela študirati s svojimi moškimi kolegi na akademiji, temveč se je lahko vpisala na zasebne slikarske šole oziroma na umetno-obrtno šolo. Izbrala je zasebno šolo, ki jo je vodil takratni znameniti slikar Alois Erdtelt, ki je predvsem slovel...

  V Narodni galeriji se je v začetku oktobra odprla razstava del Ivana Zajca, slovenskega kiparja (1869-1952). Zajec je bil sodobnik naših impresionistov in pogosto so skupaj razstavljali pod imenom Sava. Ivan Zajec je bil rojen leta 1869 v Ljubljani. Kiparstvo je študiral in delal na Dunaju in v Parizu. Ko se je za krajši čas ustavil v Münchnu, je tam spoznal Antona Ažbeta, ki je ravno v tem času odpiral svojo zasebno risarsko in slikarsko šolo. Tam je verjetno spoznal tudi Riharda Jakopiča, ki je Zajca kasneje povabil v umetniško društvo Sava. Ivan Zajec je res ogromno delal, a saj je moral, da je preživel. Trud se mu je dobro obrestoval. Ko je leta 1899 sodeloval na natečaju za postavitev Prešernovega spomenika v Ljubljani, so izbrali prav njegov projekt. Čez 6 let je kip skupaj s sporno muzo in Fabianijevim podstavkom končno na ogled vsem. Briljantni Hinko Smrekar je naredil karikaturo slovenskih likovnih umetnikov. Zajec je predstavljen kot pek, ki je pekel (beri: štancal ...

  V maju sem obiskala Galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, kamor se vedno rada vračam (pa ne samo zaradi očarljive Krke in izjemno prijaznih ljudi). V galeriji vedno znova pripravijo zanimive razstave, stalne razstave so pa itak a must see za vsakega umetnostnega zgodovinarja. Ko smo že pri stalnih razstavah – ravno prejšnji teden so odprli prenovljeno razstavo, posvečeno Božidarju Jakcu. Ob priliki moram nujno spet tja in jo obiskat. Ampak danes bomo govorili o Nadeždi Petrović (1873–1915). Gre za eno ključnih osebnosti zgodnjega srbskega modernizma, ki je študirala istočasno z našimi modernisti-impresionisti v zasebni risarski in slikarski šoli Slovenca Antona Ažbeta v Münchnu. Takole jih je opisala v enem svojih spominov: »Duša Ažbetovega ateljeja so bili trije Slovenci: Jakopič, Grohar in Jama. Bili so visoke rasti, krepki, mračni, z gostimi rjavimi bradami, kosmati, zagoreli v lice, resni in molčeči. Dejala bi, da so z nedosežene višine gledali na pestro množico v at...