GledalKaja

Prof. Paul Crowther in njegova žena slikarka Mojca Oblak sta zagreta zbiratelja del iz angleškega 19. stoletja, to je časa kraljice Viktorije. Leta 2022 sta Narodni galeriji prepustila 185 del iz svoje zbirke in zdaj so ta dela na ogled na razstavi, ki so jo poimenovali Prebujanje lepote II (prvi del razstave se je zgodil leta 2014). Razstavo so poskusili predstaviti po sklopih, najbolj zanimivi pa so morda sklopi, ki predstavljajo dve skupini umetnikov: Kliko in Bratovščino prerafaelitov, ter del razstave, ki je namenjen predstavitvi žensk, ki so ustvarjale v tistem času in prostoru. Na odprtju razstave. V sredini slike direktorica Narodne galerije dr. Barbara Jaki, levo stoji prof. Paul Crowther s prevajalko. Na razstavi. Klika je bila skupina umetnikov, ki so se med letoma 1830 in 1840 redno dobivali v gostilniškem ambientu, tekmovali in sodelovali, en drugemu postavljali izzive ter debatirali o umetnosti in vlogi le-te v družbi. Med bolj znanimi člani te skupine so bili William Pow...

John Everett Millais, Ofelija , 1851–1852, olje na platnu, 76.2 cm × 111.8 cm, Tate Britain, London.  Slika je ocenjena na £30 milijonov.  Slikar John Everett Millais (1829 – 1896) je leta 1850 šokiral angleško javnost, ko je razstavil sliko Kristus v hiši svojih staršev. Tematike se je lotil preveč realistično, so mu očitali kritiki. Dejali so, da je modela, ki sta predstavljala Jezusa in mamo Marijo, našel na ulici in ni bil pri tem prav nič izbirčen. Še posebej oster je bil Charles Dickens, ki je napisal uničujočo kritiko: Marija je tako ostudna v svoji grdoti, da bi izstopala od preostale družbe kot pošast v najbolj podlem kabareju v Franciji ali v najslabši prodajalni gina v Angliji. John Everett Millais, Kristus v hiši svojih staršev , 1849-1850, olje na platnu.  Zaradi polemike je kraljica Viktorija prosila, naj ji sliko prinesejo v Buckinghamsko palačo, da si jo lahko ogleda zasebno. Dve leti prej je Millais skupaj s slikarjema Williamom Holmanom Huntom in Danteje...

  Narava se počasi prebuja in pomlad je že skoraj tu! Pravijo, da je cvet okras narave, zato bom današnji članek namenila – cvetju! Krasen šopek cvetja ima v naročju dama po imenu Luiza Pesjak. Mihael Stroj, Luiza Pesjak , pred 1848, olje na platnu, Narodna galerija. Vir: spletna stran Narodne galerije Luiza Pesjak (1828 – 1898) je bila rojena kot Luiza Crobath, dr. Blažu Crobathu in madame Josipini Brugnak, Poljakinji. Oče je bil advokat in svoje pripravništvo je pri njem opravljal sam France Prešeren. Prešeren je Luizo menda poučeval angleščino, latinščino in zgodovino. Luiza je bila tudi sicer zelo izobražena mlada ženska, tekoče je govorila še nemško, italijansko, češko in francosko. Že kot deklica je spoznala Emila Korytka, materinega rojaka, ki je bil zaradi svojega delovanja v poljskem narodnem gibanju izgnan iz svoje domovine (Korytko se je nato povezal s slovenskimi rodoljubi), pa tudi Stanka Vraza, pripadnika ilirskega gibanja. Menda je bila stara 12 let, ko je napisala s...