GledalKaja

Slovenski bienale ilustracije spremljam že od leta 2012, to je tudi leto, ko se je začelo moje sodelovanje s Cankarjevim domom, kjer še danes delujem kot galerijska vodička. Na vsaki dve leti se lahko obiskovalci čudimo kvaliteti slovenske ilustracije in ja, vsakič znova ugotavljamo, da se definitvno lahko kosamo s svetovno ilustratorsko produkcijo.  Letos je bilo prijav 144, žirija, ki so jo sestavljali dr. Tanja Mastnak, Gregor Dražil, Hana Stupica, Ivan Mitrevski, Katarina Hergouth, pa je izbrala 69 avtorjev. Letošnji bienale je v znamenju pelikana Lile Prap, saj je na 14. bienalu prejela glavno nagrado za svoje delo. Vhod v galerijske prostore Z odprtja razstave S tiskovke Tudi to leto so bile podeljene nagrade in sicer je Nagrado Hinka Smrekarja prejela Ana Zavadlav za ilustracije, nastale v tehniki oglje in suhi pasteli, za knjigo Italijanske pravljice 1 Itala Calvina. Menda gre za precej strašljive zgodbe, ki pa jih ilustracije naredijo bolj prijazne in privlačnejše za otrok...

  Adriana Maraž (1931-2015) je ena slovenskih največjih grafičnih umetnic. Ženski, ki je v tradicionalno moškem poklicu orala ledino tako v tehničnem kot motivnem smislu, so po 30 letih pripravili veliko retrospektivno razstavo v Tivolskem gradu, kjer se obiskovalec lahko samo čudi njeni moči in želji po eksperimentiranju. Odprtje razstave je bilo dobro obiskano. Na razstavi je na ogled video - daljši pogovor z umetnico. Ljubljana je letošnje poletje v znamenju Adriane Maraž. V Galeriji ZDSLU so na ogled njeni portreti, v Galeriji DLUL njene zgodnje grafike in fotografski portreti, ki sta jih med drugim naredila tudi Tihomir Pinter in Joco Žnidaršič, v Tivolskem gradu pa pregledna razstava njenih grafik. Zaenkrat sem si ogledala samo slednjo, zato lahko o njej tudi nekaj več povem. Adriana Maraž je bila rojena leta 1931 v Ilirski Bistrici. Starša sta se ločila kmalu po poroki in Adriana je »pripadla« očetu, ki jo je poslal na šolanje k šolskim sestram (nunam) v Torino. Po šo...

  3. december je neformalen praznik, ki ga obeležujemo na dan rojstva Franceta Prešerna. Na ta dan muzeji in galerije med 10h in 18h odprejo svoja vrata in povabijo na brezplačen ogled stalne zbirke, morda pa tudi občasne razstave. Letos praznik sovpade s prvo nedeljo v mesecu, kar lahko pomeni samo – dvojno zabavo? Poglejmo, kaj se bo dogajalo v Ljubljani! Začnimo z Moderno galerijo! V Moderni galeriji je na ogled razstava Vedno na voljo (Feministične pozicije v vizualni umetnosti iz Slovenije) , ki že od samega začetka buri duhove v slovenskem kulturnem okolju, čeprav sama razstava sama zase v resnici ni problematična. Dobro, razstavljenih je nekaj del, ob katerih dvignemo obrv in se spogledamo, a to je pač značilno za sodobno umetnost. Brezplačno vodstvo po   razstavi bo ob 12:30, vodil bo kolega Kristjan Sedej. Vedno znova navdušuje tudi stalna zbirka Kontinuitete in prelomi , kjer lahko najdete naše impresioniste Jakopiča, Groharja, Sternena in Jamo, pa seveda brata K...

  Matej Sternen velja za tistega, ki se je med našimi impresionosti najbolj ukvarjal s portretom in aktom. A določen segment njegovega opusa, katerega del je predstavljen na retrospektivi v Narodni galeriji, nam pokaže, da je v slovenski modernizem prinesel nekaj ključnih novosti. Matej Sternen, Rdeči parazol , olje na platnu, 1904-1906, 125,5 x 85 cm, Narodna galerija Če pri francoskem impresionizmu (Claude Monet, Gustave Caillebotte, Camille Pissarro) zasledimo motive pohajkovalcev, t.i. flaneurjev , ki z zanimanjem spremljajo novosti v svojem velemestu, pa se takšne motivike pri Slovencih ne najde oziroma se jo najde v zelo majhnem deležu. Sternenovo sprehajalko na sliki Rdeči parazol bi vsekakor lahko šteli sem zraven, saj je mojster prepričljivo ujel duh pariškega in münchenskega velemesta. Sprva se je mislilo, da je slika nastala v bavarski prestolnici, kjer je Sternen preživel veliko časa, a se je nedolgo nazaj zaradi zapiska v beležki slikarjevega prijatelja Anteja Ga...

  Včeraj, 30. novembra 2022 so v Narodni galeriji odprli veliko razstavo slik, grafik in risb Mateja Sternena (1870 – 1949). Bila sem tam in pred vami je poročilo. Razstavo, katere avtor je dr. Andrej Smrekar, so ob pripravili ob 152. obletnici Sternenovega rojstva. Sternen je imel med vsemi našimi impresionisti najboljšo izobrazbo. Sprva se je šolal v Gradcu (kjer je spoznal tudi Jožeta Plečnika), nato na Dunaju in v Münchnu v Ažbetovi slikarski šoli ( o Ažbetovi šoli ). Pri Ažbetu je ostal kar 8 let preden se je vrnil v domovino (ostali impresionisti so se vrnili že prej).  Pomladno sonce, olje na platnu, 1906-1909. Sternen je med slovenskimi impresionisti morda najbolj zapostavljen.    Jutro - Roza Sternen, olje na platnu, 1906-1907. Dalije, olje na platnu, 1932. Dr. Smrekar pravi, da v njegovih delih zasledimo vplive različnih mojstrov, kot na primer Velazqueza in Rembrandta, Rubensa in Tiziana, Fragonarda in Boucherja. Od modernistov pa so nanj vplivali Edgar De...