GledalKaja

Včasih se zgodi, da kak tuji obiskovalec hodi gor in dol po stalni zbirki Narodne galerije in na koncu vpraša varuhe: »Kateri pa je najbolj znani slikar v tej stavbi?« Jah, za nas, Slovence, gotovo Ivana Kobilca s svojimi dovršenimi deli (njeno Poletje je najbolj priljubljena slika v Narodni galeriji), a njeno ime zunaj naših meja ne pomeni ravno veliko. Kaj pa, če povemo, da na stalni zbirki lahko najdemo dvorno slikarko zloglasne francoske kraljice Marije Antoanete? Od leve proti desni: Jožef Tominc, Cecilija grofica Auersperg , 1821, Élisabeth Louise Vigée Le Brun, Elizabetha Isabella Mniszech , 1797, Wilhelm Ternite, Dama v poljski noši, 1838. Slika zgoraj: Ernst Christian Moser, Celjska meščanka v belem , 1844.  Élisabeth Louise Vigée Le Brun je že bila uspešna slikarka, ko je pričela delati za francosko kraljico. Naredila je več kot trideset portretov kraljeve družine, med njimi tudi slavno sliko Marije Antoanete z otroki (1787), kjer gre za družinski portret. Maria Antoanet...

'Ugrabitev' je evfemizem za posilstvo. Zakaj se je slikar Peter Paul Rubens lotil takšnega, za današnji čas tako provokativnega motiva? V kratki študiji (krajšo študijo sem pred časom objavila tudi o Botticellijevem Mističnem rojstvu ), ki sem jo pripravila, se bomo dotaknili možnih interpretacij motiva. Peter Paul Rubens, Ugrabitev Levkipovih hčera , 1615-1618, Stara pinakoteka, München. Pa začnimo z opisom slike! V središču dogajanja na sliki Ugrabitev Levkipovih hčera so naslikane štiri osebe, za njimi dva konja in dva amoreta. Dva moška, od tega eden sedi na konju, drugi pa stoji na tleh, si podajata eno izmed deklet, medtem ko drugo dekle, postavljeno v zvitem klečečem položaju na tleh, močno drži tisti moški, ki stoji na tleh. Osebe so čudno zvite, tako, da ena drugo pogosto prekrivajo in da se določeni deli telesa ne vidijo. Prva figura, ki nam pade v oči, je oseba na sredini slike, to je ženska, ki si jo moška podajata. Moški na konju jo drži za noge, moški na tleh pa...

  V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani lahko na stalni postavitvi najdemo morda najbolj znano delo Marine Abramović (roj. 1946), imenovano Ritem 0. Abramović je ena najpomembnejših umetnic, ki se ukvarjajo z  body artom. Body art je oznaka, s katero označujemo sodobne umetniške prakse, ki delujejo iz telesa, torej umetnost nastaja na telesu ali pa s pomočjo telesa (telo kot izrazno sredstvo). Oznake navadno ne prevajamo, torej da bi rekli recimo »telesna umetnost,« tako kot tudi besede performans ne (mimogrede, o tem, kaj je performans sem že pisala. Povezavo do prispevka lahko najdete čisto na koncu). Še danes kontroverzen performans Ritem 0  je Marina Abramović izvedla leta 1974 v neki italijanski galeriji. Obiskovalce je v prostoru pričakala umetnica, poleg nje pa je bilo na mizo položenih 72 predmetov. To so bili različni predmeti kot denimo med, olivno olje, perje, vrtnica, šminka, skalpel, bič, škarje, nož in nabita pištola. Performans je trajal šest ...