GledalKaja

 V Ljubljani je veliki francosko-madžarski umetnik Victor Vasarely, oče oparta! Optične prevare se v likovni umetnosti v resnici niso pojavile šele v 60-ih letih 20. stoletja. Zasledimo jih lahko že v 17. stoletju (baročni iluzionizem), pomislite tudi na mojstra Caravaggia, ki se je igral s predmeti v prvem planu, kjer imamo občutek, da se bodo vsak hip prekotalili v naš prostor, in navsezadnje na 19. stoletje (impresionizem). Povsod gre za tromplej, iluzijo, a dosežena je na različne načine. Kar opart ponudi novega, je geometrična natančnost , disciplina telesa in duha (vse je narejeno na roke!). Razstavo sta pripravila kustosa Gregor Dražil in Božidar Zrinski in se osredotočila na vrhunec Vasarelyjevega ustvarjanja, tako imamo glavnino del iz obdobja med 50. in 80. leti prejšnjega stoletja. Mednarodni grafični likovni center se je povezal z institucijami kot so Muzej lepih umetnosti iz Budimpešte, Muzej Janusa Pannoniusa iz Pecsa, Muzejem suvremene umjetnosti iz Zagreba in prav o...

Fauvizem je morda celo prvi med različnimi modernističnimi slogi, ki so se pojavili na začetku 20. stoletja. Težko rečemo, da gre za gibanje, saj gre v resnici za skupino prijateljev, ki so skupaj ustvarjali in razstavljali.  Kratek opis Značilnosti :  živahne barve,  na debelo nanesene na platno,  drzne poteze.  Fauvisti so se tudi ukvarjali s teorijo barv, namreč da tiste barve, ki so komplementarne (nasprotne), pridejo bolj do izraza in bolj žarijo. S pridom so ustvarjali nove prostore v svojih slikah in sicer z uporabo barvnih ploskev. V tem času so jih najbolj navdihovala dela Paula Cezanna in Vincenta van Gogha . Začetek Henri Matisse (1869–1954), čigar razstavo sem v začetku tega meseca obiskala v Muzeju likovnih umetnosti v Budimpešti, in André Derain (1880–1954) sta poleti 1905 skupaj delala v majhnem ribiškem pristanišču Collioure na jugu Francije in pričela takrat slikati na popolnoma nov (zgoraj opisan) način. Zaradi tega je neki kritik ta slog poi...

  V zadnjem času sem postala res navdušena nad Henrijem Matissom, enim najbolj zvenečih imen svetovne umetnosti, in ne morem opisati sreče, ko sem izvedela, da je prišlo v našo bližino več kot 150 njegovih del. Razstava, ki so jo poimenovali The Colour of ideas ali po slovensko Barva idej, je  v Muzej likovnih umetnosti v Budimpešti  pripotovala  iz pariškega Centre Pompidou.  Menda gre za prvo tako razstavo Matissovih del na Madžarskem.    Na ogled niso le slike in kolaži, temveč tudi kipi, grafike in risbe.  Matisse velja predvsem za odličnega koloritista . Še Pablo Picasso je nekje komentiral, da je sam sicer najboljši slikar, ampak če pa bi že kje imel kakšnega tekmeca, bi to gotovo bil Matisse, ki da je imel popolnoma drugačno razumevanje barv in je z njimi na svojih platnih ustvarjal prave čarovnije.  Mojstra je predvsem zanimala popolna usklajenost med barvami, oblikami in svetlobo, ki kar žari z njegovih slik. Tako se je skozi 60 let...