GledalKaja

 Leta 1927 je znani slovenski slikar Rihard Jakopič dobil naročilo Mestne občine ljubljanske za poslikavo velike vhodne veže hiše Meksika (na današnji Njegoševi cesti). Ker je mojster zavlačeval z delom, občina pa je nanj pritiskala, se je kmalu vnel spor, ki se je razčiščeval tudi v dnevnem časopisju. Slišalo se bo kot prvoaprilska šala, vendar je vse res! Na nekdanji Ahacljevi cesti je Mestna občina ljubljanska leta 1926 pričela graditi kolektivno stanovanjsko hišo (gre za prvi tak primer pri nas!).  Ime hiše je morda na prvi posluh res nenavadno, a spomnimo se zgodovine, ko je marsikateri vojak na klic avstrijskega nadvojvode Maksimilijana iz Ljubljane odpotoval v Mehiko. Meksikajnarji, kot so jih imenovali, so se zbirali prav na tem območju (BTW: o Meksikajnarjih sta Zoran Smiljanić in Marijan Pušavec naredila odličen strip, ki ga morate prebrat!).  Okoli osrednjega dvorišča so bila razvrščena stanovanja minimalnega standarda (prvotno 82 enot), v pritličju pa so bili ...

  Matej Sternen velja za tistega, ki se je med našimi impresionosti najbolj ukvarjal s portretom in aktom. A določen segment njegovega opusa, katerega del je predstavljen na retrospektivi v Narodni galeriji, nam pokaže, da je v slovenski modernizem prinesel nekaj ključnih novosti. Matej Sternen, Rdeči parazol , olje na platnu, 1904-1906, 125,5 x 85 cm, Narodna galerija Če pri francoskem impresionizmu (Claude Monet, Gustave Caillebotte, Camille Pissarro) zasledimo motive pohajkovalcev, t.i. flaneurjev , ki z zanimanjem spremljajo novosti v svojem velemestu, pa se takšne motivike pri Slovencih ne najde oziroma se jo najde v zelo majhnem deležu. Sternenovo sprehajalko na sliki Rdeči parazol bi vsekakor lahko šteli sem zraven, saj je mojster prepričljivo ujel duh pariškega in münchenskega velemesta. Sprva se je mislilo, da je slika nastala v bavarski prestolnici, kjer je Sternen preživel veliko časa, a se je nedolgo nazaj zaradi zapiska v beležki slikarjevega prijatelja Anteja Ga...

  Včeraj, 30. novembra 2022 so v Narodni galeriji odprli veliko razstavo slik, grafik in risb Mateja Sternena (1870 – 1949). Bila sem tam in pred vami je poročilo. Razstavo, katere avtor je dr. Andrej Smrekar, so ob pripravili ob 152. obletnici Sternenovega rojstva. Sternen je imel med vsemi našimi impresionisti najboljšo izobrazbo. Sprva se je šolal v Gradcu (kjer je spoznal tudi Jožeta Plečnika), nato na Dunaju in v Münchnu v Ažbetovi slikarski šoli ( o Ažbetovi šoli ). Pri Ažbetu je ostal kar 8 let preden se je vrnil v domovino (ostali impresionisti so se vrnili že prej).  Pomladno sonce, olje na platnu, 1906-1909. Sternen je med slovenskimi impresionisti morda najbolj zapostavljen.    Jutro - Roza Sternen, olje na platnu, 1906-1907. Dalije, olje na platnu, 1932. Dr. Smrekar pravi, da v njegovih delih zasledimo vplive različnih mojstrov, kot na primer Velazqueza in Rembrandta, Rubensa in Tiziana, Fragonarda in Boucherja. Od modernistov pa so nanj vplivali Edgar De...

3. december je neformalen praznik, ki ga obeležujemo na dan rojstva Franceta Prešerna. Na ta dan muzeji in galerije odprejo svoja vrata in povabijo na brezplačen ogled stalne zbirke, morda pa tudi občasne razstave. Poglejmo, kaj se bo dogajalo v Ljubljani! Začnimo z Moderno galerijo! Občasna razstava Momental-mente pod vodstvom gostujočega kustosa dr. Andreja Medveda se je poslovila, v spodnjih prostorih pa je še vedno na ogled majhna, a izjemno prijetna razstava o stereofotografiji ljubiteljskega fotografa Franca Ferjana. O njej sem pisala tu:  https://gledalkaja.blogspot.com/2022/11/razstava-arzenal-spominov-ali-intimna.html  Razstava bo sicer na ogled do predvidoma 22. januarja 2023. Vedno znova navdušuje tudi stalna zbirka, ki predstavlja slovensko moderno umetnost - torej celotno 20. stoletje. Tu lahko najdete naše impresioniste Jakopiča, Groharja, Sternena in Jamo, pa seveda brata Kralj, Vena Pilona, Franceta Miheliča, našega avantgardista Avgusta Černigoja, Zorana Muši...

  Ste že slišali za slikarja Antona Ažbeta? Še nikoli? Tudi njegove najbolj znane Zamorke ne poznate? No, potem pa je skrajni čas, da ga spoznate! Že v uvodu je treba povedati, da velja Anton Ažbe (1862 – 1905) za enega najboljših slovenskih pedagogov druge polovice devetnajstega stoletja. Vplival je na celo generacijo slikarjev in kiparjev, omenimo naj naše impresioniste, srbsko slikarko Nadeždo Petrović in začetnika abstraktnega slikarstva Vasilija Kandinskega. Bil je ista generacija kot so slikarji Ivana Kobilca, Ferdo Vesel in Jožef Petkovšek. In v nekem momentu so se vsi štirje znašli v Münchnu, takratni evropski prestolnici umetnosti. Fotografija, na kateri je Anton Ažbe. Posneto leta 1889. Rojen je bil leta 1862 v vasi Dolenčice nad Poljanami. Tone, kot so ga klicali, je bil šibek in v rasti zaostal, bolehen in telesno malo pohabljen. Ažbeta so poslali v Celovec, da bi se izučil za trgovskega vajenca. Učil se je delati škrniclje, tehtati moko in sladkor. A tam ni dolgo zdrža...