Včeraj, 30. novembra 2022 so v Narodni
galeriji odprli veliko razstavo slik, grafik in risb Mateja Sternena (1870 –
1949). Bila
sem tam in pred vami je poročilo.
Razstavo, katere avtor je dr. Andrej Smrekar, so ob pripravili ob 152. obletnici Sternenovega rojstva. Sternen je imel med vsemi našimi impresionisti najboljšo izobrazbo. Sprva se je šolal v Gradcu (kjer je spoznal tudi Jožeta Plečnika), nato na Dunaju in v Münchnu v Ažbetovi slikarski šoli (o Ažbetovi šoli). Pri Ažbetu je ostal kar 8 let preden se je vrnil v domovino (ostali impresionisti so se vrnili že prej).
Jutro - Roza Sternen, olje na platnu, 1906-1907.
Dr. Smrekar pravi, da v njegovih delih zasledimo vplive različnih mojstrov, kot na primer Velazqueza in Rembrandta, Rubensa in Tiziana, Fragonarda in Boucherja. Od modernistov pa so nanj vplivali Edgar Degas, Henri de Toulouse-Lautrec, Felicien Rops in Lovis Corinth, pa tudi simbolist Edmond Aman-Jean in Leo Putz, če jih omenimo le nekaj. Govorimo torej o res raznovrstnih vplivih. V krajinarstvu se je preizkušal le krajši čas, dlje časa je ostal pri portretih, s katerimi se je pravzaprav tudi preživljal, in pri aktih. Kranjci smo menda imeli zelo radi ženske akte, ugotavlja prof. dr. Beti Žerovc v svoji knjigi Slovenski impresionisti (obvezno branje za vse, ki jih zanima slovenski impresionizem in fama okoli njega). Nismo se hitro pohujšali in iz tira nas niso vrgle niti eksplicitno erotične podobe (kupec si je takšno sliko denimo lahko kupil v Jakopičevem paviljonu). A ne pričakujte takšnih slik na tej razstavi. Smrekar je v slavnostnem nagovoru povedal, da "Sternenovo slikarstvo sodi v impresionistično tradicijo, v kateri pa je Sternen drugačen zaradi odnosa do velike tradicije zahodnega slikarstva. Distanciral se je od Maneta, Moneta, ter sledil izročilu francoskega slikarstva druge polovice 18. stoletja […] k prelomu stoletju kot se je odrazilo v razstavni politiki srednjeevropskih secesij. Sternenova produkcija je bila v prvem desetletju 20. stoletja razmeroma majhna, kljub temu je v zgodovinskem obdobju slovenskega impresionizma prispeval nekaj eksperimentalnih slik, ki jih je mogoče uvrstiti med vrhunske dosežke zgodnjega modernega slikarstva pri nas."
Najlepši segment v njegovem opusu so po mojem mnenju upodobitve žene Roze (roj. Klein) Sternen (1867-1956), ki je bila dedinja ljubljanskih tiskarjev. Spoznal jo je v Ažbetovi šoli, kamor so ženske lahko hodile in študirale akt (k Ažbetu je hodila med letoma 1901 in 1905). Običajno so se poroke s slikarskimi kolegicami dogajale zaradi denarja. Moškim so omogočile, da so ostali v poklicu, ženske pa so bile tiste, ki so v resnici preživljale družino z dediščinami – praviloma so izhajale iz višjega meščanstva ali celo iz plemstva v primeru žene Matije Jame. Pogosto so tudi urejale nakupe slik svojih mož pri znancih in sorodnikih. Dokopala sem se do podatka, da sta kar nekaj časa živela v izvenzakonski skupnosti in sta se poročila šele po rojstvu prvega otroka. Sicer pa o Rozi Klein danes ni veliko znanega. Žerovc piše, da se je ukvarjala z grafiko. Bila je članica Save in pogosto je razstavljala skupaj s svojimi kolegi.
Prof. Beti Žerovc je v omenjeni knjigi ugotavljala,
zakaj je Sternen pravzaprav tako zapostavljen. Nekaj razlogov tiči v tem, da je 1) veliko časa je preživel v tujini, 2) da zato, ker je bil med četverico najbolj praktične
narave, ni iskal slike za razstavljanje in prodajo, temveč se je lotil
restavriranja in poučevanja, 3) da se je pri slikanju pa se je držal preverjenih motivov,
ki jih je kranjska publika imela rada – portreti in akti - in ni tako "eksperimentiral" kot ostali sopotniki.
Na Kranjskem se je Sternen v
poletnih mesecih res preživljal z restavratorskim delom, med drugim je deloval tudi
v Narodni galeriji, v zimskih mesecih pa je raje slikal v svojem ateljeju.
Kar na treh lokacijah v Narodni galeriji bodo vse do aprila razstavljena Sternenova dela.
Poleg razstavišča so v spodnjih razstavnih prostorih razstavljene njegove risbe, med njimi tudi skicirka, v kateri najdemo odlične risbe tako Sternena kot žene Roze. Dr. Smrekar ugotavlja, da je nemogoče ločiti njegovo potezo od njene, torej je bila tudi sama odlična risarka. Sternen je v risbah sicer snoval to, kakšne naj bodo slike, a risbe nikoli ni prenesel na platno, vse je naredil na novo s suvereno potezo, ki jo je treniral v risbah.
Tretja lokacija se je odprla danes in sicer gre za Odstiranja v Narodnem domu, ki se bodo v treh manjših mesečnih razstavah osredotočila na njegovo restavratorsko delo.
*
Vse do 1944 ni imel samostojne razstave, sicer pa je svoja dela pokazal le na državnih in mednarodnih skupinskih prireditvah. Leta 1976 je bila zadnja pregledna razstava in skrajni čas je bil, da se pripravi nova. Razstava, na kateri so lepo predstavljene najboljše Sternenove umetniške odlike - optični učinki, debeli nanosi barv in dinamično kadriranje - je želela slikam pustiti dihati, zato so enakomerno razporejene po prostoru.
Ni resne ocene, koliko del ima njegov opus, je pa evidenca njegovih del bogatejša za skoraj 100 naslovov. Razstava, na kateri je 74 slik, bo na ogled do predvidoma 9. aprila 2023.
Krajša verzija članka se bo pojavila tudi v januarski številki Kraljev ulice.
Komentarji