GledalKaja

  Fra Filippo Lippi (1406 – 1469) je bil uspešen slikar, ki je združeval elemente tako realističnega kot t. i.  lepega sloga. Poglejmo, s čim se je še zapisal v zgodovino! Lippu Lippiju, kot so ga tudi imenovali, so že zgodaj umrli starši in prepuščen je bil v tetino varstvo, ki pa ni imela denarja, da bi lahko zanj skrbela, zato ga je pustila pred vrati firenškega karmeličanskega samostana. Tam je res tudi odraščal in pričel z izobraževanjem, s šestnajstimi leti pa je, kot je bilo takrat običajno za zapuščene otroke, vstopil v red. Giorgio Vasari je v svoji biografiji o pomembnih italijanskih slikarjih zapisal, da si je Lippi želel postati res kvaliteten slikar po tem, ko je pri delu videl mojstra Masaccia (1401 -  1428)  (Masacciu se bomo posvetili v enem prihodnjih prispevkov). Pri svojem slikarskem poklicu je imel močno podporo svojega reda. Kljub temu da je bil redovnik ( fra je krajše za frater, brat), pa je živel ničkaj pobožno življenje. Menda je bil zelo ži...

Florentinčan Sandro Botticelli je eden mojih najljubših renesančnih slikarjev. Gotovo poznate njegovi sliki Rojstvo Venere in Primavero, najlepše pa so po mojem mnenju njegove Madone. O njih kdaj drugič, danes sem namreč pripravila krajšo študijo o eni najbolj zanimivih slik sploh. Gre za sliko z naslovom Mistično rojstvo, ki je s svojo ikonografijo morda najbolj komplicirana od vseh Botticellijevih del. Sandro Botticelli, Mistično rojstvo , 1500, Narodna galerija v Londonu.  Slika je Botticellijevo edino podpisano delo.   Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/The_Mystical_Nativity   Pa začnimo našo zgodbo z G irolamom Savonarolo (1452 – 1498 ). Bil je dominikanec, ki je živel in deloval v Firencah, in tako rekoč nekronani florentinski vladar od 1494 pa vse do smrti. Bil je   karizmatičen govornik in na Florentince je s svojimi pridigami vplival tako močno, da so spremenili svoje obnašanje. Sprejeti so bili recimo novi zakoni (prepoved javne okajenosti, »sodomije«...

  Vse od konca 18. stoletja sliko  spremljajo  nenavadna doživetja. Veliko tistih, ki so si sliko ogledali, je doživelo nekakšne religiozne ekstaze, podobne Stendhalovemu sindromu. To je pomembno zaznamovalo tudi nemško romantiko v 19. stoletju. Rafael, Sikstinska Madona, 1512, olje na platnu. Slika je na ogled v Slikarski galeriji starih mojstrov v Dresdnu.  Nemci so si v zadnjih desetletjih 18. stoletja delo razlagali kot Rafaelovo vizijo: odprla so se nebesa in prikazala se mu je Marija. Najprej nas prevzame podoba Marije, ki v naročju drži Dete. Njen obraz je sicer mil, vendar pa nam njen izraz odkriva nekaj neopisljivega. Jezuščkov izraz je odmev njenega izraza. Več strokovnjakov se je v preteklosti trudilo razvozlati ta pomen, vendar še nismo dobili nekega končnega odgovora. Morda gre za grozo ob spoznanju, kakšno trpljenje čaka Jezusa, ko bo odrasel. Rafael, Sikstinska Madona (detajl), 1512, olje na platnu. Slika je na ogled v Slikarski galeriji starih mo...