GledalKaja

  Mineva 11 let odkar je Muzej  sodobne umetnosti Metelkova odprl svoja vrata javnosti in predstavil svojo zbirko Arteast 2000+. Dva meseca pa je na ogled razstava Umetnost na delu, kjer so že na dan otvoritve postregli z različnimi performansi (recimo tudi Damir Avdić z Jaz anarhist). V prvih dneh po otvoritvi so po razstavi popeljali kustosi in umetniki sami. Nova razstava se razprostira čez prvo in drugo nadstropje in je razdeljena na tri dele: na dela umetnikov od šestdesetih do osemdesetih let prejšnjega stoletja v jugoslovanskem in pojugoslovanskem kontekstu, spremembo koncepta umetniškega ustvarjanja v naslednjem desetletju in politična umetniška praksa od leta 2000 naprej. Osredotoča se predvsem na območje nekdanje Jugoslavije. Vodstva se je udeležila tudi prejšnja direktorica MG+MSUM Zdenka Badovinac. Je ena izmed kustosov razstave.  Glavne teme, ki so v ospredju, so boji za pravice delavcev , migracije , vloge umetnikov v različnih obdobjih idr. Izpostavljam ...

  V Galeriji Narodnega doma se je odprla zanimiva razstava, ki predstavlja del zapuščine, ki jo je slikarka Metka Krašovec zapustila Narodni galeriji. Izbor njenih risb so prepustili igralcu Radku Poliču - Racu, ki jih je postavil v kontekst modernistične poezije njenega partnerja Tomaža Šalamuna. Razstava je sestavljena iz Šalamunovih besedil in risb Metke Krašovec. Detajl iz ene od risb. Risbe niso označene z naslovi. Tomažu Šalamunu likovna umetnost ni bila tuja, navsezadnje je že kot mladenič sodeloval z neoavantgardno skupino OHO (o njih sem pisala  tu ), tudi njegov brat Andraž Šalamun je bil član omenjene skupine. A partnerica Metka Krašovec ga je navdihovala na drugačen način. Intimna dela se zdijo vrhunec njunega skupnega ustvarjanja, in Krašovec je v resnici sama povedala, da so prav njene risbe in slike na papirju umetniško najbližje Šalamunovi poeziji: »Tomaž /…/ je vedno trdil, da sva si bila v osemdesetih letih, ko so nastajale moje risbe in slike na papirju, ume...

34. grafični bienale Ljubljana bo na ogled še do 21. novembra 2021. Tako kot je v navadi že nekaj let, tudi letošnji bienale pravzaprav ni posvečen grafiki, temveč so izpostavljene sodobne umetniške prakse. Letošnja rdeča nit je Iskra Delta. To izjemno uspešno slovensko-jugoslovansko računalniško podjetje je nekoč sodelovalo tudi s Kitajsko. Izdelovalo je osebne računalnike (njihov računalnik Triglav poznate kot računalnik Vedi iz filma Poletje v školjki 1). Konec osemdesetih let so podjetje razkosali in oddelek za razvoj razpustili. Kaj se je torej zgodilo s podjetjem, zakaj je doživelo tak hiter konec, v katero smer bi se lahko razvijalo, ali bi lahko Slovenci danes konkurirali Američanom in Kitajcem…, vsa ta in druga vprašanja so prepuščena umetnikom. V mislih torej ni toliko preteklost podjetja, temveč prihodnost ali bolje, neke variante prihodnosti , ki jih umetniki interpretirajo po svoje. Seveda pa v projektih lahko najdemo tudi odzive na pandemijo , ki nas je vse zaznamovala (o...

  Slikar Rihard Jakopič je slovensko umetnost utemeljeval s tem, da je umetnik šolan v domovini in da deluje v domovini. Pri tem naj bi se tudi izogibal »tujih vplivov« oziroma umetnosti, ki ne prihaja od naroda in torej ni »slovenska«. Tako Jakopič v zgodovino slovenske umetnosti ne šteje izjemno uspešna brata Šubic in tudi ne Ivane Kobilca, ki je poleg Jurija Šubica edina, ki je razstavljala na najpomembnejši razstavi tistega časa – pariški Salon – in to kar trikrat! Kot vemo, je Kobilca večino svojega življenja preživela v takratnih najpomembnejših kulturnih metropolah Dunaju, Münchnu, Parizu, Sarajevu in Berlinu, čeprav se je v domovino vedno vračala in je tudi konec svojega življenja dočakala prav tu. Kaj bi Rihard Jakopič rekel o slovenskem umetniku Tobiasu Putrihu, ki je svojo osnovno izobrazbo dobil v domovini, vendar pa ga je pot že kaj kmalu zanesla v tujino, kjer je pričel sodelovati s pomembnimi galerijami in pravzaprav dobil znanje od »zunaj«? Tobias Putrih  (roj....