GledalKaja

  Matej Sternen velja za tistega, ki se je med našimi impresionosti najbolj ukvarjal s portretom in aktom. A določen segment njegovega opusa, katerega del je predstavljen na retrospektivi v Narodni galeriji, nam pokaže, da je v slovenski modernizem prinesel nekaj ključnih novosti. Matej Sternen, Rdeči parazol , olje na platnu, 1904-1906, 125,5 x 85 cm, Narodna galerija Če pri francoskem impresionizmu (Claude Monet, Gustave Caillebotte, Camille Pissarro) zasledimo motive pohajkovalcev, t.i. flaneurjev , ki z zanimanjem spremljajo novosti v svojem velemestu, pa se takšne motivike pri Slovencih ne najde oziroma se jo najde v zelo majhnem deležu. Sternenovo sprehajalko na sliki Rdeči parazol bi vsekakor lahko šteli sem zraven, saj je mojster prepričljivo ujel duh pariškega in münchenskega velemesta. Sprva se je mislilo, da je slika nastala v bavarski prestolnici, kjer je Sternen preživel veliko časa, a se je nedolgo nazaj zaradi zapiska v beležki slikarjevega prijatelja Anteja Ga...

  Valentinovo je skorajda že pred vrati, zato sem spisala eno zanimivo mini študijo o znameniti sliki Poljub. Presenetljivo malo je znanega o njenem avtorju, Avstrijcu Gustavu Klimtu (1862 – 1918). Kar pa je poznano, je, da je imel zelo rad ženske. In prav ženska nastopa v glavni vlogi na naši današnji sliki. Gustav Klimt, Poljub , 1907-1908, olje in zlata folija na platnu, 180 cm × 180 cm, Belvedere, Dunaj.  Slika je ocenjena na okoli 80 milijonov ameriških dolarjev. Ko je sliko razstavil na Kunstschau, jo je takoj odkupila avstrijska vlada - in slika menda niti še ni bila dokončana! Kunstschau je bila umetnostna in rokodelska razstava, ki jo je v obdobju med 1. junijem in 16. novembrom 1908 pripravila skupina okoli Gustava Klimta in Josefa Hoffmanna na mestu današnje dunajske Konzerthaus. Razstava je bila ena izmed mnogih, ki so jih priredili ob 60-letnici cesarja Franca Jožefa I. Na ogled so bila postavljena dela 130 umetnikov, med njimi tudi Oskarja Kokoschke in Carla Moll...

  Včeraj, 30. novembra 2022 so v Narodni galeriji odprli veliko razstavo slik, grafik in risb Mateja Sternena (1870 – 1949). Bila sem tam in pred vami je poročilo. Razstavo, katere avtor je dr. Andrej Smrekar, so ob pripravili ob 152. obletnici Sternenovega rojstva. Sternen je imel med vsemi našimi impresionisti najboljšo izobrazbo. Sprva se je šolal v Gradcu (kjer je spoznal tudi Jožeta Plečnika), nato na Dunaju in v Münchnu v Ažbetovi slikarski šoli ( o Ažbetovi šoli ). Pri Ažbetu je ostal kar 8 let preden se je vrnil v domovino (ostali impresionisti so se vrnili že prej).  Pomladno sonce, olje na platnu, 1906-1909. Sternen je med slovenskimi impresionisti morda najbolj zapostavljen.    Jutro - Roza Sternen, olje na platnu, 1906-1907. Dalije, olje na platnu, 1932. Dr. Smrekar pravi, da v njegovih delih zasledimo vplive različnih mojstrov, kot na primer Velazqueza in Rembrandta, Rubensa in Tiziana, Fragonarda in Boucherja. Od modernistov pa so nanj vplivali Edgar De...

  Narava se počasi prebuja in pomlad je že skoraj tu! Pravijo, da je cvet okras narave, zato bom današnji članek namenila – cvetju! Krasen šopek cvetja ima v naročju dama po imenu Luiza Pesjak. Mihael Stroj, Luiza Pesjak , pred 1848, olje na platnu, Narodna galerija. Vir: spletna stran Narodne galerije Luiza Pesjak (1828 – 1898) je bila rojena kot Luiza Crobath, dr. Blažu Crobathu in madame Josipini Brugnak, Poljakinji. Oče je bil advokat in svoje pripravništvo je pri njem opravljal sam France Prešeren. Prešeren je Luizo menda poučeval angleščino, latinščino in zgodovino. Luiza je bila tudi sicer zelo izobražena mlada ženska, tekoče je govorila še nemško, italijansko, češko in francosko. Že kot deklica je spoznala Emila Korytka, materinega rojaka, ki je bil zaradi svojega delovanja v poljskem narodnem gibanju izgnan iz svoje domovine (Korytko se je nato povezal s slovenskimi rodoljubi), pa tudi Stanka Vraza, pripadnika ilirskega gibanja. Menda je bila stara 12 let, ko je napisala s...