GledalKaja

Obiskala sem razstavo, posvečeno 100. obletnici rojstva kiparja Jakoba Savinška (1922-1961). Razstava je na ogled do 28. aprila v Galeriji Miha Maleš v Kamniku. Jakob Savinšek je bil rojen leta 1922 v Kamniku. Njegov oče je bil pisatelj in pravnik Slavko Savinšek, ki so ga junija 1942 kot političnega nasprotnika Nemci zaprli in pozneje ustrelili, kar je mladega Savinška razumljivo močno zaznamovalo.  Zgoraj: knjigo je napisal Savinškov oče Slavko Savinšek, naslovnico pa je naredil Miha Maleš. Na ogled na stalni postavitvi. Savinšek se je že kot otrok zanimal za risanje in že v osnovni šoli so nastali njegovi prvi portreti in krajine. Po I. realni gimnaziji na Vegovi ulici se je vpisal na Akademijo za upodabljajočo umetnost (danes Akademija za likovno umetnost in oblikovanje) in po diplomi opravil specialko pri profesorju Borisu Kalinu. Savinškovo glavno delo se razprostira le skozi dobrih 10 let, a v tem kratkem času je pokazal izjemno občutljivost in dovzetnost za različne vplive,...

Slikar Masaccio (1401-1428), katerega pravo ime je bilo Tommaso di Ser Giovanni di Simone, vendar so ga tako klicali, da so ga razlikovali od nekega drugega slikarja s podobnim imenom, je imel kratki karieri  navkljub  zelo velik vpliv na slikarske kolege. Danes ga postavljamo na sam začetek italijanske renesanse. Poglejmo, zakaj! Masaccio ni bil noben slikarski mazač, čeprav nas njegov vzdevek lahko asociira na to besedo, ki označuje štorastega in nerodnega človeka. Eno njegovih najpomembnejših in najbolj čudovitih del je gotovo poslikava kapele v florentinski cerkvi Santa Maria del Carmine. Gre za kapelo Brancacci (ime je dobila po naročniku poslikave - družini Brancacci), ki jo je poslikal med leti 1425 in 1427.  Ikonografija v dveh pasovih predstavlja človeški greh in plačilo zanj skozi dejanja Svetega Petra, prvega papeža (1). Prevladuje torej zgodba Svetega Petra, a najbolj navdušujeta prizora iz Stare zaveze: Skušnjava in še posebej – Izgon iz Raja. Freske so tako ...

V prejšnjem članku ( KLIK ! ) sem pričela pisati o Pollockovem action paintingu, v današnjem članku ga bomo umestili v prostor in čas, da bomo sploh razumeli njegovo vlogo in pomembnost. Po drugi vojni se zastavijo tehtna vprašanja: kakšna naj bo umetnost, kaj lahko kaže, kaj komentira? Kaj sploh še ostane po vsem tem, kar je svet doživel?  Kot je znano, sta bila Vzhod (Sovjetska zveza) in Zahod (Združene države Amerike) v hladni vojni, tekmovala pa sta tudi v tem, kdo bo boljši, kar se je kazalo tudi v kulturi in umetnosti. ZDA se je sovražniku želela pokazati kot svobodna, demokratična država, kjer je umetnik tako zelo prost pri svojem delu, da lahko proizvaja celo nefiguralne umetnine. Govorimo o abstraktnem ekspresionizmu. Pollockov action painting umeščamo v abstraktni ekspresionizem, a tu je treba takoj povedati, da ne gre za gibanje, temveč za najrazličnejše osebne stile (tu recimo lahko omenimo colour field painting Marka Rothka in Barnetta Newmana, gre torej za slike z ve...

  Legenda pravi, da je ameriškemu slikarju Jacksonu Pollocku (1912-1956) med slikanjem po nesreči padla packa barve s čopiča na tla in prav to naj bi ga navdihnilo, da je začel raziskovati vlogo naključja pri umetniškem procesu. Jackson Pollock, Konvergenca, 1952,  olje na platnu, 1952, 237 cm × 390 cm, Galerija Albright-Knox Art, Buffalo. Resnično, če kaj, lahko sliko, ki je narejena v slogu action painting , imenujemo končni izdelek nekega procesa. V poznih 40. letih prejšnjega stoletja je slikarjev radikalen pristop revolucionariziral prihodnost sodobne umetnosti : pomembna je ugotovitev, da je proces sam prav tako pomemben kot umetnina, končni izdelek. Njegov odmik od štafelajnega slikarstva in konvencionalnosti je bil osvobajajoč signal za sodobnike in naslednike. Kako je Pollock ustvarjal? Neraztegnjeno surovo platno, ki ga je mogoče osvojiti z vseh strani, je najpogosteje postavil na tla, nato pa nanj v linearnih linijah metal in kapljal barvo. "Moja slika ne sto...

  Matej Sternen velja za tistega, ki se je med našimi impresionosti najbolj ukvarjal s portretom in aktom. A določen segment njegovega opusa, katerega del je predstavljen na retrospektivi v Narodni galeriji, nam pokaže, da je v slovenski modernizem prinesel nekaj ključnih novosti. Matej Sternen, Rdeči parazol , olje na platnu, 1904-1906, 125,5 x 85 cm, Narodna galerija Če pri francoskem impresionizmu (Claude Monet, Gustave Caillebotte, Camille Pissarro) zasledimo motive pohajkovalcev, t.i. flaneurjev , ki z zanimanjem spremljajo novosti v svojem velemestu, pa se takšne motivike pri Slovencih ne najde oziroma se jo najde v zelo majhnem deležu. Sternenovo sprehajalko na sliki Rdeči parazol bi vsekakor lahko šteli sem zraven, saj je mojster prepričljivo ujel duh pariškega in münchenskega velemesta. Sprva se je mislilo, da je slika nastala v bavarski prestolnici, kjer je Sternen preživel veliko časa, a se je nedolgo nazaj zaradi zapiska v beležki slikarjevega prijatelja Anteja Ga...

  Valentinovo je skorajda že pred vrati, zato sem spisala eno zanimivo mini študijo o znameniti sliki Poljub. Presenetljivo malo je znanega o njenem avtorju, Avstrijcu Gustavu Klimtu (1862 – 1918). Kar pa je poznano, je, da je imel zelo rad ženske. In prav ženska nastopa v glavni vlogi na naši današnji sliki. Gustav Klimt, Poljub , 1907-1908, olje in zlata folija na platnu, 180 cm × 180 cm, Belvedere, Dunaj.  Slika je ocenjena na okoli 80 milijonov ameriških dolarjev. Ko je sliko razstavil na Kunstschau, jo je takoj odkupila avstrijska vlada - in slika menda niti še ni bila dokončana! Kunstschau je bila umetnostna in rokodelska razstava, ki jo je v obdobju med 1. junijem in 16. novembrom 1908 pripravila skupina okoli Gustava Klimta in Josefa Hoffmanna na mestu današnje dunajske Konzerthaus. Razstava je bila ena izmed mnogih, ki so jih priredili ob 60-letnici cesarja Franca Jožefa I. Na ogled so bila postavljena dela 130 umetnikov, med njimi tudi Oskarja Kokoschke in Carla Moll...

  Slika Salvator Mundi je pripisana znamenitemu Leonardu da Vinciju, a po vsej verjetnosti marsikdo med bralci mojega bloga danes prvič sliši zanjo. Zakaj je tako? Slika je bila vrsto let v zasebnih zbirkah in ni bila na očeh javnosti, drugi razlog pa je ta, da si strokovnjaki niso edini ali je slika res mojstrovo delo ali pa jo je naredil kdo iz njegove delavnice. Leonardo da Vinci (?), Salvator Mundi , okoli 1500 (?), olje na orehovem lesu, danes v lasti Mohameda bin Salmana, lokacija neznana. Kje je bila slika vse od leta 1500, ko naj bi nastala, ni čisto jasno. Znano ni niti, za katerega naročnika je slika nastala (morda za francoskega kralja Ludvika XII.?). Po Leonardovi smrti naj bi bila v lasti slikarja (in morda Leonardovega ljubimca) Salaia, o katerem bom pisala v enem prihodnjih prispevkov, v 17. stoletju pa naj bi se znašla v Angliji, kjer so si jo p(r)odajali iz ene plemiške družine v drugo. Večinoma so jo imeli za delo enega Leonardovih učencev (omenja se Giovannija An...