Leonardov skrivnostni Odrešenik sveta

 Slika Salvator Mundi je pripisana znamenitemu Leonardu da Vinciju, a po vsej verjetnosti marsikdo med bralci mojega bloga danes prvič sliši zanjo. Zakaj je tako? Slika je bila vrsto let v zasebnih zbirkah in ni bila na očeh javnosti, drugi razlog pa je ta, da si strokovnjaki niso edini ali je slika res mojstrovo delo ali pa jo je naredil kdo iz njegove delavnice.

Leonardo da Vinci (?), Salvator Mundi, okoli 1500 (?), olje na orehovem lesu, danes v lasti Mohameda bin Salmana, lokacija neznana.

Kje je bila slika vse od leta 1500, ko naj bi nastala, ni čisto jasno. Znano ni niti, za katerega naročnika je slika nastala (morda za francoskega kralja Ludvika XII.?). Po Leonardovi smrti naj bi bila v lasti slikarja (in morda Leonardovega ljubimca) Salaia, o katerem bom pisala v enem prihodnjih prispevkov, v 17. stoletju pa naj bi se znašla v Angliji, kjer so si jo p(r)odajali iz ene plemiške družine v drugo. Večinoma so jo imeli za delo enega Leonardovih učencev (omenja se Giovannija Antonia Boltraffia in Bernardina Luinija), zato so jo prodajali po precej nizkem znesku. Še leta 1958 so jo denimo prodali za samo 45 funtov! Leta 2011 pa se je zgodil prelom, ko so sliko prvič pripisali velikemu mojstru Leonardu. Istega leta so jo tudi razstavili na veliki razstavi Leonardovih del v Narodni galeriji v Londonu. Leta 2013 je sliko za 75 milijonov ameriških dolarjev kupil švicarski nek borzni trgovec, ki pa jo je nato kmalu prodal za 127 milijonov dolarjev nekemu ruskemu zbiratelju. Leta 2017 je bila razstavljena v Londonu, New Yorku, San Franciscu in Hong Kongu, nato pa so jo istega leta prodali na dražbi Christie's v New Yorku za neverjetnih 450,3 milijona dolarjev, kar je postal rekord za najdražje prodano sliko v zgodovini. Dobro, če je delo res Leonardovo, se verjetno strinjamo, da je znesek še premajhen, navsezadnje govorimo o neprecenjlivih delih. A kaj, če slika ni njegova?

Ko se je leta 2019 ob 500. obletnici smrti velikega renesančnega mojstra pripravljalo veliko razstavo njegovih del v Louvru (na ogled je bila od 24. 10. 2019 do 24. 2. 2020), smo vsi zadrževali sapo in spremljali, če bodo nanjo umestiti tudi sliko Salvador Mundi. S tem dejanjem bi dokončno tudi potrdili avtorstvo slike. Menda je lastnik slike vztrajal, naj bo postavljena ob Mona Lisi, s čimer se Louvre ni strinjal, kar je spet pripeljalo do vprašanja o avtentičnosti avtorstva. Slika torej ni bila razstavljena.

*

Dolgo časa je bilo nejasno, kdo je pravi lastnik slike. Po dražbi novembra 2017 je ministrstvo za kulturo in turizem v Abu Dabiju sporočilo v izjavi za javnost, da so delo odkupili za tamkajšnjo izpostavo Louvra. A postopka nakupa slike se je že od samega začetka držal pridih skrivnostnosti. Tako so nekateri diplomati z Zahoda poročali, da je sliko kupil član savdske kraljeve družine, ki je deloval v imenu princa Mohameda bin Salmana, ta pa je tesno povezan z vplivnim princem šejkom Mohamedom bin Zajedom Al Nahjanom. Savdsko veleposlaništvo v ZDA in pristojni v Abu Dabiju so javno potrdili le, da je neimenovani član kraljeve družine sliko kupil v imenu abudabijske izpostave Louvra, ki je vrata odprla le nekaj dni pred dražbo. V tem abudabijskem muzeju bi morali sliko postaviti na ogled septembra 2018, pa je bila razstava brez obrazložitve v zadnjem hipu odpovedana. Muzej v Abu Dabiju je celo zavrnil komentiranje te odločitve. Danes točno nahajališče ni znano. Govorilo se je, da je bila junija 2019 del opreme na jahti kronskega princa Savdske Arabije Mohameda bin Salmana, oktobra 2019 pa naj bi bila v skladišču v Švici (kot vemo, zbiratelji umetnin tam radi hranijo svoje trofeje). 

Opis slike

Jezus Kristus s spuščenimi lasmi gleda naravnost v nas. Oblečen je v modro oblačilo, postavljen je pred črno ozadje. V levici drži stekleno kroglo (ki predstavlja Zemljo oziroma vesolje; op.: tradicionalno Kristus Odrešenik sveta v levici drži vladarsko jabolko (orbis terrestris) s križem na vrhu), z desnico pa blagoslavlja in tako obljublja odrešenje. Gre za motiv Kristusa Odrešenika sveta. 
Verjetno lahko vsi brez izjeme v mislih primerjamo sliko z najslavnejšo Leonardovo mojstrovino Mona Liso, kjer pride do najlepšega izraza Leonardov sfumato. Gre za nekakšno meglico, ki omogoča lepše in bolj nežne prehode med ostrimi konturami. Tudi pri Kristusu Odrešeniku sveta lahko opazimo značilni sfumato. A Kristus na naši sliki je obrnjen en face, naravnost proti nam. Leonardo pa je svoje osebe (tudi portrete, seveda) pogosteje slikal v tričetrtinskem profilu.
Ohranjena je risba Kristusa, za katero so strokovnjaki prepričani, da jo je naredil Leonardo. Vidimo Kristusa v tričetrtinskem profilu. Vidimo, da si risba in slika Salvator Mundi nista prav nič podobni. 
Zelo znan je mojstrov avtoportret, ki ga datirajo v čas med letoma 1512 in 1515. Opazite podobnost z zgornjo risbo? 

Tisti strokovnjaki, ki trdijo, da je delo v celoti Leonardovo, pravijo, da je mojster na svojih slikah zelo natančno obravnaval roke in lase, in da je to veščino mogoče opaziti na sliki Salvator Mundi. Nekateri pa pravijo, da je Leonardov delež na sliki manjši in da je pri delu pomagala delavnica. Znano je, da Leonardo svojih del pogosto ni dokončal, saj se je vmes pričel dolgočasiti in je njegovo zanimanje pritegnilo kaj drugega in tako naj bi dokončal le nekje 15 slik. V teh primerih je delo ostalo pač nedokončano ali pa ga je dokončala delavnica.
V vseh teh letih so sliko poskušali (neuspešno) restavrirati. Ko so jo leta 2005 dobili v roke restavratorji, so odstranili vse kasnejše retuše in slika je postala svetlejša. Podrobnejša analiza je pokazala, da se je avtor slike odločal, kako bo izpeljal gesto blagoslova, ki ga Kristus podeljuje z desnico. Prvotno si je namreč zamislil raven Kristusov palec in ne ukrivljen, za katerega se je odločil na koncu in ga takega vidimo tudi zdaj. To naj bi bil eden od dokazov, da je ta slika original in ne kopija, pravijo nekateri strokovnjaki.
Fotografija, nastala okoli 1910, prikazuje nerestavrirano sliko. Takrat so jo opisali kot zelo temno. 

Ohranjenih je kar nekaj kopij (našteli so jih več kot 10!), ki so jih naredili Leonardovi učenci. Nekaj jih je precej uspešnih, spet druge se nam lahko zazdijo smešne. Pa jih spoznajmo nekaj! Morda najbolj znana je Salaieva, ki je nastala okoli 1511. Nekatere kopije pa se zelo razlikujejo od originala, recimo tista učenca Marca d'Oggionija.
Salaì, Glava Kristursa Odrešenika, 1511, Biblioteka Ambrosiana v Milanu, Italija.
Marco d'Oggiono (?), Salvator Mundi, 16. stoletje, neznano nahajališče.
Giampietrino, Salvator Mundi, 16. stoletje, Detroitski inštitut za umetnost. 
Cesare da Sesto, Salvator Mundi, 1516-1517, Palača Wilanow, Varšava.
Delavnica Leonarda da Vinci, Salvator Mundi, okoli 1503, danes v Neaplju, Italija. 

Kot vidimo je res veliko nejasnega in skrivnostnega okoli slike Salvator Mundi. Prepričani pa smo lahko, da se bo z razvojem tehnologije sčasoma marsikaj razjasnilo.

V preteklosti sem že pisala o Leonardu in njegovih delih. Več na spodnjih povezavah: 

Komentarji