GledalKaja

V prejšnjem članku ( KLIK ! ) sem pričela pisati o Pollockovem action paintingu, v današnjem članku ga bomo umestili v prostor in čas, da bomo sploh razumeli njegovo vlogo in pomembnost. Po drugi vojni se zastavijo tehtna vprašanja: kakšna naj bo umetnost, kaj lahko kaže, kaj komentira? Kaj sploh še ostane po vsem tem, kar je svet doživel?  Kot je znano, sta bila Vzhod (Sovjetska zveza) in Zahod (Združene države Amerike) v hladni vojni, tekmovala pa sta tudi v tem, kdo bo boljši, kar se je kazalo tudi v kulturi in umetnosti. ZDA se je sovražniku želela pokazati kot svobodna, demokratična država, kjer je umetnik tako zelo prost pri svojem delu, da lahko proizvaja celo nefiguralne umetnine. Govorimo o abstraktnem ekspresionizmu. Pollockov action painting umeščamo v abstraktni ekspresionizem, a tu je treba takoj povedati, da ne gre za gibanje, temveč za najrazličnejše osebne stile (tu recimo lahko omenimo colour field painting Marka Rothka in Barnetta Newmana, gre torej za slike z ve...

  Legenda pravi, da je ameriškemu slikarju Jacksonu Pollocku (1912-1956) med slikanjem po nesreči padla packa barve s čopiča na tla in prav to naj bi ga navdihnilo, da je začel raziskovati vlogo naključja pri umetniškem procesu. Jackson Pollock, Konvergenca, 1952,  olje na platnu, 1952, 237 cm × 390 cm, Galerija Albright-Knox Art, Buffalo. Resnično, če kaj, lahko sliko, ki je narejena v slogu action painting , imenujemo končni izdelek nekega procesa. V poznih 40. letih prejšnjega stoletja je slikarjev radikalen pristop revolucionariziral prihodnost sodobne umetnosti : pomembna je ugotovitev, da je proces sam prav tako pomemben kot umetnina, končni izdelek. Njegov odmik od štafelajnega slikarstva in konvencionalnosti je bil osvobajajoč signal za sodobnike in naslednike. Kako je Pollock ustvarjal? Neraztegnjeno surovo platno, ki ga je mogoče osvojiti z vseh strani, je najpogosteje postavil na tla, nato pa nanj v linearnih linijah metal in kapljal barvo. "Moja slika ne sto...

  Matej Sternen velja za tistega, ki se je med našimi impresionosti najbolj ukvarjal s portretom in aktom. A določen segment njegovega opusa, katerega del je predstavljen na retrospektivi v Narodni galeriji, nam pokaže, da je v slovenski modernizem prinesel nekaj ključnih novosti. Matej Sternen, Rdeči parazol , olje na platnu, 1904-1906, 125,5 x 85 cm, Narodna galerija Če pri francoskem impresionizmu (Claude Monet, Gustave Caillebotte, Camille Pissarro) zasledimo motive pohajkovalcev, t.i. flaneurjev , ki z zanimanjem spremljajo novosti v svojem velemestu, pa se takšne motivike pri Slovencih ne najde oziroma se jo najde v zelo majhnem deležu. Sternenovo sprehajalko na sliki Rdeči parazol bi vsekakor lahko šteli sem zraven, saj je mojster prepričljivo ujel duh pariškega in münchenskega velemesta. Sprva se je mislilo, da je slika nastala v bavarski prestolnici, kjer je Sternen preživel veliko časa, a se je nedolgo nazaj zaradi zapiska v beležki slikarjevega prijatelja Anteja Ga...

  Valentinovo je skorajda že pred vrati, zato sem spisala eno zanimivo mini študijo o znameniti sliki Poljub. Presenetljivo malo je znanega o njenem avtorju, Avstrijcu Gustavu Klimtu (1862 – 1918). Kar pa je poznano, je, da je imel zelo rad ženske. In prav ženska nastopa v glavni vlogi na naši današnji sliki. Gustav Klimt, Poljub , 1907-1908, olje in zlata folija na platnu, 180 cm × 180 cm, Belvedere, Dunaj.  Slika je ocenjena na okoli 80 milijonov ameriških dolarjev. Ko je sliko razstavil na Kunstschau, jo je takoj odkupila avstrijska vlada - in slika menda niti še ni bila dokončana! Kunstschau je bila umetnostna in rokodelska razstava, ki jo je v obdobju med 1. junijem in 16. novembrom 1908 pripravila skupina okoli Gustava Klimta in Josefa Hoffmanna na mestu današnje dunajske Konzerthaus. Razstava je bila ena izmed mnogih, ki so jih priredili ob 60-letnici cesarja Franca Jožefa I. Na ogled so bila postavljena dela 130 umetnikov, med njimi tudi Oskarja Kokoschke in Carla Moll...

  Slika Salvator Mundi je pripisana znamenitemu Leonardu da Vinciju, a po vsej verjetnosti marsikdo med bralci mojega bloga danes prvič sliši zanjo. Zakaj je tako? Slika je bila vrsto let v zasebnih zbirkah in ni bila na očeh javnosti, drugi razlog pa je ta, da si strokovnjaki niso edini ali je slika res mojstrovo delo ali pa jo je naredil kdo iz njegove delavnice. Leonardo da Vinci (?), Salvator Mundi , okoli 1500 (?), olje na orehovem lesu, danes v lasti Mohameda bin Salmana, lokacija neznana. Kje je bila slika vse od leta 1500, ko naj bi nastala, ni čisto jasno. Znano ni niti, za katerega naročnika je slika nastala (morda za francoskega kralja Ludvika XII.?). Po Leonardovi smrti naj bi bila v lasti slikarja (in morda Leonardovega ljubimca) Salaia, o katerem bom pisala v enem prihodnjih prispevkov, v 17. stoletju pa naj bi se znašla v Angliji, kjer so si jo p(r)odajali iz ene plemiške družine v drugo. Večinoma so jo imeli za delo enega Leonardovih učencev (omenja se Giovannija An...

John Everett Millais, Ofelija , 1851–1852, olje na platnu, 76.2 cm × 111.8 cm, Tate Britain, London.  Slika je ocenjena na £30 milijonov.  Slikar John Everett Millais (1829 – 1896) je leta 1850 šokiral angleško javnost, ko je razstavil sliko Kristus v hiši svojih staršev. Tematike se je lotil preveč realistično, so mu očitali kritiki. Dejali so, da je modela, ki sta predstavljala Jezusa in mamo Marijo, našel na ulici in ni bil pri tem prav nič izbirčen. Še posebej oster je bil Charles Dickens, ki je napisal uničujočo kritiko: Marija je tako ostudna v svoji grdoti, da bi izstopala od preostale družbe kot pošast v najbolj podlem kabareju v Franciji ali v najslabši prodajalni gina v Angliji. John Everett Millais, Kristus v hiši svojih staršev , 1849-1850, olje na platnu.  Zaradi polemike je kraljica Viktorija prosila, naj ji sliko prinesejo v Buckinghamsko palačo, da si jo lahko ogleda zasebno. Dve leti prej je Millais skupaj s slikarjema Williamom Holmanom Huntom in Danteje...

  Včeraj, 30. novembra 2022 so v Narodni galeriji odprli veliko razstavo slik, grafik in risb Mateja Sternena (1870 – 1949). Bila sem tam in pred vami je poročilo. Razstavo, katere avtor je dr. Andrej Smrekar, so ob pripravili ob 152. obletnici Sternenovega rojstva. Sternen je imel med vsemi našimi impresionisti najboljšo izobrazbo. Sprva se je šolal v Gradcu (kjer je spoznal tudi Jožeta Plečnika), nato na Dunaju in v Münchnu v Ažbetovi slikarski šoli ( o Ažbetovi šoli ). Pri Ažbetu je ostal kar 8 let preden se je vrnil v domovino (ostali impresionisti so se vrnili že prej).  Pomladno sonce, olje na platnu, 1906-1909. Sternen je med slovenskimi impresionisti morda najbolj zapostavljen.    Jutro - Roza Sternen, olje na platnu, 1906-1907. Dalije, olje na platnu, 1932. Dr. Smrekar pravi, da v njegovih delih zasledimo vplive različnih mojstrov, kot na primer Velazqueza in Rembrandta, Rubensa in Tiziana, Fragonarda in Boucherja. Od modernistov pa so nanj vplivali Edgar De...