GledalKaja

  Obožujem majhne in poučne razstave. V spodnjem razstavnem prostoru v Moderni galeriji so pretekli teden odprli razstavo o stereofotografiji, torej o fotografijah, ki so nastale v tehniki stereofotografije. Avtor fotografij je slovenski ljubiteljski fotograf Franc Ferjan (1885 – 1964). Franc Ferjan, Blejsko jezero , ca. 1935, črno-beli stereo diapozitiv. Ta stereoskop je eksponat Tehniškega muzeja Slovenije, Ljubljana. Moram priznati, da za Franca Ferjana še nisem slišala, čeprav je bila leta 2006 večja razstava, poimenovana Franc Ferjan (1885 – 1964). Fotograf zasebne in socialne resničnosti , ki je predstavila kar 84 njegovih fotografij. S fotografijo se je pričel ukvarjati predvsem zato, da je ujel podobe njemu bližnjih oseb (pri teh zgodnejših posnetkih opažamo svečano vzdušje, frontalnost oseb), kasneje pa je želel ujeti njihovo razpoloženje (sproščeno vzdušje). Pomembna v njegovem opusu je podoba žene Izabele, ki jo je postavljal ob okno ali pa ob branju pisma. Veliko pozorn...

Včasih se zgodi, da kak tuji obiskovalec hodi gor in dol po stalni zbirki Narodne galerije in na koncu vpraša varuhe: »Kateri pa je najbolj znani slikar v tej stavbi?« Jah, za nas, Slovence, gotovo Ivana Kobilca s svojimi dovršenimi deli (njeno Poletje je najbolj priljubljena slika v Narodni galeriji), a njeno ime zunaj naših meja ne pomeni ravno veliko. Kaj pa, če povemo, da na stalni zbirki lahko najdemo dvorno slikarko zloglasne francoske kraljice Marije Antoanete? Od leve proti desni: Jožef Tominc, Cecilija grofica Auersperg , 1821, Élisabeth Louise Vigée Le Brun, Elizabetha Isabella Mniszech , 1797, Wilhelm Ternite, Dama v poljski noši, 1838. Slika zgoraj: Ernst Christian Moser, Celjska meščanka v belem , 1844.  Élisabeth Louise Vigée Le Brun je že bila uspešna slikarka, ko je pričela delati za francosko kraljico. Naredila je več kot trideset portretov kraljeve družine, med njimi tudi slavno sliko Marije Antoanete z otroki (1787), kjer gre za družinski portret. Maria Antoanet...

Ivan Štrekelj (1916 - 1975) se zdi eden tistih nesrečnežev, ki jim življenje ni prizanašalo. Bil je odličen kipar, ki se je najbolje izrazil v kamnu in lesu, a zaradi njegove gluhote je bila njegova življenjska pot veliko težja kot bi sicer bila. Ivan Štrekelj, Avtoportret. Meni osebno najbolj pretresljivo delo je njegov avtoportret. Rojen je bil leta 1916 v Glincah pri Ljubljani in je pri rosnih sedmih letih zaradi meningitisa oglušel. Obiskoval je Državni zavod za gluhoneme (»Gluhonemnica«) in star je bil že štirinajst let, ko je njegov učitelj ugotovil, da je pravzaprav precej nadarjen za risanje. Nadaljnje šolanje je opravil na Tehnični srednji šoli, rezbarstvo in kiparstvo je poučeval France Kralj, nato pa je bil po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu sprejet na akademijo v Beogradu. Zaradi druge vojne je bil študij predčasno končan – vrnil se je v domovino. Po vojni se je zaposlil pri kamnoseštvu Kunovar na Žalah. Živel je v Švicariji (zelo skromno!), tam pa je dobil tudi atelj...

Fauvizem je morda celo prvi med različnimi modernističnimi slogi, ki so se pojavili na začetku 20. stoletja. Težko rečemo, da gre za gibanje, saj gre v resnici za skupino prijateljev, ki so skupaj ustvarjali in razstavljali.  Kratek opis Značilnosti :  živahne barve,  na debelo nanesene na platno,  drzne poteze.  Fauvisti so se tudi ukvarjali s teorijo barv, namreč da tiste barve, ki so komplementarne (nasprotne), pridejo bolj do izraza in bolj žarijo. S pridom so ustvarjali nove prostore v svojih slikah in sicer z uporabo barvnih ploskev. V tem času so jih najbolj navdihovala dela Paula Cezanna in Vincenta van Gogha . Začetek Henri Matisse (1869–1954), čigar razstavo sem v začetku tega meseca obiskala v Muzeju likovnih umetnosti v Budimpešti, in André Derain (1880–1954) sta poleti 1905 skupaj delala v majhnem ribiškem pristanišču Collioure na jugu Francije in pričela takrat slikati na popolnoma nov (zgoraj opisan) način. Zaradi tega je neki kritik ta slog poi...

  V zadnjem času sem postala res navdušena nad Henrijem Matissom, enim najbolj zvenečih imen svetovne umetnosti, in ne morem opisati sreče, ko sem izvedela, da je prišlo v našo bližino več kot 150 njegovih del. Razstava, ki so jo poimenovali The Colour of ideas ali po slovensko Barva idej, je  v Muzej likovnih umetnosti v Budimpešti  pripotovala  iz pariškega Centre Pompidou.  Menda gre za prvo tako razstavo Matissovih del na Madžarskem.    Na ogled niso le slike in kolaži, temveč tudi kipi, grafike in risbe.  Matisse velja predvsem za odličnega koloritista . Še Pablo Picasso je nekje komentiral, da je sam sicer najboljši slikar, ampak če pa bi že kje imel kakšnega tekmeca, bi to gotovo bil Matisse, ki da je imel popolnoma drugačno razumevanje barv in je z njimi na svojih platnih ustvarjal prave čarovnije.  Mojstra je predvsem zanimala popolna usklajenost med barvami, oblikami in svetlobo, ki kar žari z njegovih slik. Tako se je skozi 60 let...

  Ste se že sprehajali po Ljubljani in opazili velike, v krogu stoječe kamne, ki prav lahko spominjajo na Stonehenge? Geopunkutrni krog je postavljen tudi v mariborskem Mestnem parku. Posvečen je elementarnemu srcu Evrope in vlogi Maribora v njegovi celoti.   Vsak steber ima svoj simbol, imenovan kozmogram.  Umetnik Marko Pogačnik je bil svoj čas del neoavantgardne skupine OHO (1969 – 1971), ki je na Slovensko prva prinesla sodobne umetniške prakse (konceptualna umetnost, body art, land art, performans… O njihovem simpatičnem performansu Triglav lahko preberete tu: Triglav - naš, vaš, njihov? ), že leta 1971 pa se je skupina samoukinila. Zakaj? Postali so preveč popularni in to jim ni bilo povšeči. Člani so se skupaj s prijatelji in partnericami preselili v Šempas in ustanovili komuno Družina v Šempasu, kjer so poskušali v vsakodnevno življenje prinesti umetnosti in obratno - umetnost je postala življenje . Družina se je nato samoukinila leta 1979, Marko Pogačnik pa je z ...

  Okoli Elde Piščanec se je spletel mit o spregledani ženski umetnici. Razstava v Narodni galeriji prvič celoviteje predstavi njen opus* (glej na koncu članka dopolnilo) in tako si sami  lahko  ustvarimo mnenje o njej. Vrhunec ustvarjanja je umetnica doživela v času med obema vojnama (bralka_ec bloga se bo spomnil mojega članka o Neodvisnih ), potem pa je po drugi vojni njen talent začel kar nekako usihati. Razstava prikaže tudi, kaj se je zgodilo v drugi polovici njenega življenja. Med motivi sicer prevladujejo tihožitja, krajine, portreti žensk in avtoportreti. Avtorica razstave je Sara Müller (levo). Elda Piščanec je bila rojena leta 1897 v Trstu, vendar se je družina že kmalu preselila v Gorico, zatem pa v Ljubljano. Po poklicu je bila krojačka, a se je zaposlila kot poštna uradnica. Ves čas pa je oboževala slikanje. Njena velika želja po študiju se je uresničila, ko je pričela obiskovati tečaj risanja in slikanja pri Rihardu Jakopiču v Ljubljani.   Elda Piščanec...