Okoli Elde Piščanec se je spletel mit o spregledani ženski umetnici. Razstava v Narodni galeriji prvič celoviteje predstavi njen opus* (glej na koncu članka dopolnilo) in tako si sami lahko ustvarimo mnenje o njej. Vrhunec ustvarjanja je umetnica doživela v času med obema vojnama (bralka_ec bloga se bo spomnil mojega članka o Neodvisnih), potem pa je po drugi vojni njen talent začel kar nekako usihati. Razstava prikaže tudi, kaj se je zgodilo v drugi polovici njenega življenja. Med motivi sicer prevladujejo tihožitja, krajine, portreti žensk in avtoportreti.
Avtorica razstave je
Sara Müller (levo).
Elda Piščanec je bila rojena leta
1897 v Trstu, vendar se je družina že kmalu preselila v Gorico, zatem pa v
Ljubljano. Po poklicu je bila krojačka, a se je zaposlila kot poštna uradnica.
Ves čas pa je oboževala slikanje. Njena velika želja po študiju se je
uresničila, ko je pričela obiskovati tečaj risanja in slikanja pri Rihardu
Jakopiču v Ljubljani.
Elda Piščanec, Mačka, jedkanica, 1928 (levo), Zajčki, suha igla, 1928 (desno).
Leta 1923 je na zagrebški akademiji opravljala sprejemne izpite, a ko jih ni opravila (mimogrede: v virih se še vedno da najti podatek, da je študirala v Zagrebu, a gre za nekritično in nepreverjeno ponavljanje zmotne trditve), je odpotovala v Firence in v svojih poznih dvajsetih letih pričela s študijem na tamkajšnji Kraljevi akademiji lepih umetnosti (grafiko jo je učil Celestino Celestini).
Elda Piščanec, Tihožitje z jabolki, 1929.
Elda Piščanec, Tihožitje z jabolki, 1929 in detajli.
Elda Piščanec, Vinegrad v jeseni, 1931.
Po diplomi je nato odšla v Pariz
v Atelje za sakralno slikarstvo (Maurice Denis in Kolumbijec Georges
Desvallières, kasneje pa še kubist Andre Lhot), nato pa se vrnila v domovino.
Od tu naprej lahko v njenem opusu opažamo to nenavadno dvojnost, to razliko med
posvetnim in sakralnim slikarstvom. Pri slednjem naenkrat stopijo v ospredje »celestialna
občutja«, manj pomembna sta kompozicija in realizem. Piščanec je prva ženska na
Slovenskem, ki se je lotila monumentalnih sakralnih poslikav. Med drugim je
dobila naročilo za poslikavo župnijske cerkve sv. Lovrenca na Stranicah v
celoti in župnijske cerkve sv. Roka v Slovenj Gradcu.
Pomembni sta letnici 1938 in 1939, ko je sodelovala na dveh pomembnejših razstavah. Prvo sodelovanje je bilo na Razstavi žensk umetnic držav male antante, ki se je začela v Beogradu, nato pa preselila še v Zagreb, Ljubljano, Bukareštvo, Cluj, Črnovice, Prago, Brno in Bratislavo. Drugo sodelovanje pa je bilo na Umetnostni razstavi likovnih umetnic iz Zagreba, Sušaka in Ljubljane v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Leta 1940 je imela prvo samostojno razstavo v Galeriji Obersnel.
Elda Piščanec, Rdeča toskanska hiša, med 1926 in 1928.
Njeni dnevniki (pisala jih je vse življenje) nam dajo vedeti, da si je želela živeti življenje, posvečeno izključno umetnosti, torej presežnemu, kjer telesno in zemeljsko stopita v drugi plan. Zavestno se je odpovedala družini in otrokom in zaroko z nekim zdravnikom je po 12 letih prekinila. Po očetovi smrti (ko nima več finančne podpore) se je bila primorana zaposliti kot učiteljica, med drugim je poučevala v Murski Soboti in Trbovljah. Leta 1951 se je zaradi zdravstvenih težav invalidsko upokojila, po smrti matere pa za stalno naselila v družinski graščini na Vinegradu, ki jo je leta pred tem kupil njen oče. Leta 1967 je umrla, stara je bila 70 let.
Elda Piščanec, Avtoportret, 1939.
Piščanec je pokopana v Štepanji vasi.
Avtorica razstave Sara Müller je
izbrala 99 oljnih slik, risb, grafik in akvarelov, ki obiskovalca seznanijo z
opusom Elde Piščanec in povabijo, naj si sam ustvari mnenje o kvaliteti njenih
del in o tem, ali je upravičeno zdrsnila v pozabo ali pač ne. Ne glede na to je
treba priznati, da je bila Piščanec ena prvih akademsko izobraženih umetnic pri
nas in da je bila vsestransko nadarjena (ukvarjala se je tudi z umetno obrtjo,
ilustracijo in glasbo).
Razstava v Narodni galeriji bo predvidoma na ogled do 18. septembra 2022. PS. Trenutno imata Narodna galerija in Galerija Cankarjevega doma akcijo: z vstopnico ene razstave je mogoče uveljaviti 50-odstotni popust pri nakupu vstopnice za drugo razstavo, omogočajo pa tudi nakup kataloga druge razstave po polovični ceni.
!Razstava je podaljšana do 30. septembra 2022.
* Dr. Andrej Doblehar, ki ga izredno spoštujem, me je opozoril, da je bila Piščanec zelo dobro predstavljena že leta 2002 v Galeriji Velenje na retrospektivni razstavi, njen sakralni del pa je bil razstavljen v Muzeju krščanstva v Stični in v galeriji Družina v Ljubljani. Za informacije se mu prijazno zahvaljujem.
Komentarji