GledalKaja

  Ste se že sprehajali po Ljubljani in opazili velike, v krogu stoječe kamne, ki prav lahko spominjajo na Stonehenge? Geopunkutrni krog je postavljen tudi v mariborskem Mestnem parku. Posvečen je elementarnemu srcu Evrope in vlogi Maribora v njegovi celoti.   Vsak steber ima svoj simbol, imenovan kozmogram.  Umetnik Marko Pogačnik je bil svoj čas del neoavantgardne skupine OHO (1969 – 1971), ki je na Slovensko prva prinesla sodobne umetniške prakse (konceptualna umetnost, body art, land art, performans… O njihovem simpatičnem performansu Triglav lahko preberete tu: Triglav - naš, vaš, njihov? ), že leta 1971 pa se je skupina samoukinila. Zakaj? Postali so preveč popularni in to jim ni bilo povšeči. Člani so se skupaj s prijatelji in partnericami preselili v Šempas in ustanovili komuno Družina v Šempasu, kjer so poskušali v vsakodnevno življenje prinesti umetnosti in obratno - umetnost je postala življenje . Družina se je nato samoukinila leta 1979, Marko Pogačnik pa je z ...

  Okoli Elde Piščanec se je spletel mit o spregledani ženski umetnici. Razstava v Narodni galeriji prvič celoviteje predstavi njen opus* (glej na koncu članka dopolnilo) in tako si sami  lahko  ustvarimo mnenje o njej. Vrhunec ustvarjanja je umetnica doživela v času med obema vojnama (bralka_ec bloga se bo spomnil mojega članka o Neodvisnih ), potem pa je po drugi vojni njen talent začel kar nekako usihati. Razstava prikaže tudi, kaj se je zgodilo v drugi polovici njenega življenja. Med motivi sicer prevladujejo tihožitja, krajine, portreti žensk in avtoportreti. Avtorica razstave je Sara Müller (levo). Elda Piščanec je bila rojena leta 1897 v Trstu, vendar se je družina že kmalu preselila v Gorico, zatem pa v Ljubljano. Po poklicu je bila krojačka, a se je zaposlila kot poštna uradnica. Ves čas pa je oboževala slikanje. Njena velika želja po študiju se je uresničila, ko je pričela obiskovati tečaj risanja in slikanja pri Rihardu Jakopiču v Ljubljani.   Elda Piščanec...

  V prejšnjih dveh prispevkih ( prvi del  in drugi del ) smo naredili uvod v sliko Pivka absinta avtorja Edgarja Degasa in se dotaknili možnih interpretacij, danes pa nadaljujemo in naredimo zaključek. Edgar Degas, Pivka absinta , 1876, Musée d’Orsay, Pariz. Moja interpretacija slike temelji na vsesplošnem občutku osamljenosti in melanholije, ki veje iz slike, in tudi nekakšnega občutja utesnjenosti. Ženska na sliki daje vtis neskončnega čakanja. Kot da čaka, da se bo nekaj zgodilo, pa se ne zgodi čisto nič novega, kar bi prekinilo ta nepremični prizor čakanja. Na tem mestu se ne zdi pomembno vedeti, če se moški in ženska poznata ali pa le po naključju sedita skupaj. Oba sta namreč osamljena in delita iste občutke. Na tej sliki ne slišimo glasbe, tako kot se jo da slišati na drugih Degasovih slikah, ki ponazarjajo družbo v kavarnah, in tudi ni nobenih pogovorov. Čista tišina je v tem prostoru, vse, kar se zasliši na vsake toliko, je žvenketanje kozarcev za pultom. Mi, gledalc...

Bralec se bo spomnil prejšnjega prispevka ( dostop do prvega dela članka ), kjer sem naredila uvod v sliko Edgarja Degasa z naslovom Pivka absinta. Danes nadaljujemo s študijo.  Edgar Degas, Pivka absinta , 1876, Musée d’Orsay, Pariz. Absint – nevarna pijača Popularnost absinta se je začela že skoraj takoj s prihodom v Evropo. Leta 1830 so ga namreč francoske čete iz Alžirije, kjer so ga uporabljali kot zdravilo proti vročini in drugim boleznim, prinesle v Pariz. Kmalu se je razširil tako med pariškim meščanstvom kot tudi med preprostimi ljudmi, saj je bila ostala alkoholna pijača, kot je recimo vino, takrat zelo draga in si je ni mogel privoščiti vsakdo. Listi pelinkovca dajejo sicer nenavaden in za nekatere neprijeten, grenak okus, a zaradi močne vsebnosti alkohola (tudi do 80%) se je priljubila mnogim. Za svojega so ga kmalu vzeli tudi umetniki. Seveda je bila večina med njimi deležna zgražanja, še posebej, ko so upodabljali pivce absinta, kajti četudi je bil zelo razširjen med ...

  Ob omembi imena Edgar Degas verjetno vsi najprej pomislimo na malo morje njegovih baletk. Baletke so prikazane kot nekaj nežnega in skoraj eteričnega, vendar Degas velikokrat prikaže tudi bedo, ki se skriva v zaodrju. Njegove najbolj znane slike se dotikajo dogodkov iz takratnega vsakdanjega francoskega življenja, tako revnih kot bogatih ljudi. Danes bomo spoznali eno njegovih manj znanih slik, ki je v času, ko se je prvič pojavila na razstavah, sprožila veliko polemik. Članek bo objavljen v treh delih. Edgar Degas, Pivka absinta , 1876, Musée d’Orsay, Pariz. Gre za sliko, imenovano Pivka absinta.  Ni znano, od kod točno je Degas dobil navdih za nastanek te sporne slike. Morda od svojega znanca, pisatelja Emila Zolaja, ki je napisal roman z naslovom Beznica , kjer govori o pijači kot o »skušnjavi in utehi v življenju revnih.« [1]  Obstajajo pa tudi viri, ki pravijo, da je Degasova slika tista, ki je dala navdih Zolajevemu romanu, ki je sicer izšel leta 1877, se pravi le...

Rezervirajte si to soboto, 18. junija! Galerije in muzeji bodo spet odprti do polnoči, vstop je po 18. uri gratis, prav tako številna vodstva, ki jih bodo organizirali. Ker sem GledalKaja locirana v prestolnici, vam ponujam šest "ljubljanskih" predlogov.  Začnimo z Moderno galerijo! • Ker je del, ki je namenjen občasnim razstavam, še vedno zaprt, bo na ogled stalna zbirka 20. stoletje. Kontinuitete in prelomi . Ta se začne z našimi impresionisti (predvsem so razstavljene njihove krajine in žanri), konča pa z novo podobo (Metka Krašovec, Andraž Šalamun – o njegovih bizonih sem napisala članek za Delo: https://old.delo.si/znanje/znanost/kabinet-cudes-andraz-salamun-bizon.html , idr.), že kar nekaj časa pa je na ogled tudi Točke v času 1889–1991 : "Prostorsko krožna časovnica z izborom del, ki predstavlja osvežitev in dopolnitev stalne razstave 20. stoletje. Kontinuitete in prelomi. Osredotoča se na dogodke, ki se tičejo vizualne umetnosti, razen ko pomembnost kakega zlas...

  V Tivolskem gradu se je v začetku aprila odprla razstava z naslovom Foto/grafika. Odpira zanimiva vprašanja (na primer o umetnem opredeljevanju med nekomercialnim in komercialnim oziroma med umetniškim in uporabnim, četudi se marsikje pokaže, da imata grafika in grafično oblikovanje več stičnih točk kot bi si človek sprva mislil), predvsem pa zasleduje pojav fotografije v grafiki in grafičnem oblikovanju.  Osredotoča se predvsem na sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Na pojav fotografije v grafiki je najbolj vplivala televizija, saj je v varno zavetje naših domov pripeljala podobe, ki so nato skupaj z revijami, časopisi in stripi postopoma zasičili jugoslovanski prostor. Takšne revolucije, kot se je zgodila takrat, si z današnjo tehnologijo, ki jo imamo razvajenci na vsakem koraku, verjetno ne moremo niti predstavljati. Umetniki so se s pomočjo sitotiska odzvali na družbeno realnost množične produkcije informacij in podob. Prednost sitotiska je predvsem hitrejša in bolj mn...

Kaj se skriva izven okvirja? Življenje!  Kakšno življenje so med obema vojnama živeli mladi umetniki, ki so končali zagrebško akademijo, pa bo moč izvedeti v tem članku. V zadnjih letih se spet malo več govori o Klubu neodvisnih. Leta 2021 je bila v Zagrebu razstava o povezavi med slovenskimi študenti in akademijo v Zagrebu, ta razstava je v nekoliko spremenjeni obliki nato gostovala konec leta 2021 v  Galeriji Božidarja Jakca , zdaj pa je v malenkost spremenjeni obliki prišla še v Galerijo Cankarjevega doma v Ljubljani. Na ogled je okoli 70 del, od tega jih je 29 predstavljenih prvič. Neodvisni oziroma Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov je deloval med obema vojnama (1937-1941) in je štel kar 14 članov . To so bili študentje že omenjene zagrebške akademije, na kateri so poučevali znameniti umetniki Ivan Meštrović, Ljubo Babić in Vladimir Becić. V klub so se povezali zaradi razmer: lažje je bilo razstavljati v skupini kot pa samostojno (v zgodovini poznamo podobne pr...