Razstava Foto/grafika v Tivolskem gradu

 V Tivolskem gradu se je v začetku aprila odprla razstava z naslovom Foto/grafika. Odpira zanimiva vprašanja (na primer o umetnem opredeljevanju med nekomercialnim in komercialnim oziroma med umetniškim in uporabnim, četudi se marsikje pokaže, da imata grafika in grafično oblikovanje več stičnih točk kot bi si človek sprva mislil), predvsem pa zasleduje pojav fotografije v grafiki in grafičnem oblikovanju. Osredotoča se predvsem na sedemdeseta leta prejšnjega stoletja.

Na pojav fotografije v grafiki je najbolj vplivala televizija, saj je v varno zavetje naših domov pripeljala podobe, ki so nato skupaj z revijami, časopisi in stripi postopoma zasičili jugoslovanski prostor. Takšne revolucije, kot se je zgodila takrat, si z današnjo tehnologijo, ki jo imamo razvajenci na vsakem koraku, verjetno ne moremo niti predstavljati.

Umetniki so se s pomočjo sitotiska odzvali na družbeno realnost množične produkcije informacij in podob. Prednost sitotiska je predvsem hitrejša in bolj množična produkcija. Tako se je zgodil prenos neumetniškega materiala v novo likovno govorico. Pri nas sicer nismo imeli tako očitnih odzivov, a pomislimo na Andyja Warhola v Ameriki in na njegove coca-cole, juhe Campbell in portrete številnih zvezd. Mimogrede, eden izmed portretov Marilyn Monroe je bil v maju letos prodan za 195 milijonov dolarjev in tako je slika postala najdražje umetniško delo 20. stoletja.

Konec sedemdesetih in nato v osemdesetih letih pa se vse pogosteje začne uveljavljati xerox – fotokopirni stroj. Gre za množično razmnoževanje osnovne matrice, s pomočjo »kopirca« pa začno predvsem mladi alternativci oblikovati podobe: plakate, ovitke kaset in plošč… in pri tem seveda uporabljajo fotografski material ter tudi manipulirajo z njim. Xerox je cenovno ugodna varianta, ki je prepoznavna po specifični estetiki: črnobela barva, pogoste so tehnične pomanjkljivosti, ki pa jih umetniki v tem času z zanimanjem uporabljajo.

S fotografijo v grafiki pride do iskanja novih likovnih rešitev in identitet, kar razstava lepo prikaže, četudi ni zastavljena kronološko ali tematsko (kustosa in oblikovalci so imeli v mislih predvsem estetiko).

Plakati Nevena Korde, Braneta Bitenca in drugih »alternativcev.« S pomočjo xeroxa so oblikovali plakate, ki so imeli nalogo nagovoriti čim več mladih in jih privabiti v klube na dogodke. Še posebej je tu izpostavljen klub Disko FV.

Bližnji pogled na plakat Braneta Bitenca, ki oglašuje prihajajoči dogodek (koncert?).

Brane Bitenc, pesnik in prvi glas benda Otroci socializma je skupaj z Dušanom Mandičem (IRWIN) izdelal revijo, ki je izšla pri Galerija Škuc izdaja. Tovrstna periodika je krožila med ljudmi in razširjala raznorazne revolucionarne ideje. Kot zanimivost lahko povem, da se podoba para v objemu na levi strani pojavi tudi na ovitku prve kasete, ki jo je omenjeni bend izdal in katere ponosna lastnica sem tudi jaz. (Podedovala po očetu.)

Na razstavi je sitotisku in xeroxu zoperstavljena »klasična« grafična govorica, kjer je vse narejeno ročno in je delo enega samega avtorja, medtem ko pri novejših tehnikah lahko sodeluje več udeležencev in avtor ni več udeležen pri postopku: naročnik pri fotografu naroči fotografijo, ki bo sestavni del grafike, barve in obliko sugerira grafični oblikovalec, končni odtis pa naredi tiskar.

Umetnik Stane Jagodič je eden teh, ki je pri svojih projektih sodeloval z množico ljudi. Fotografije so v obeh zgornjih primerih njegove, grafike pa ne. Leva grafika: Slavolok življenja I, sitotisk, 1981, desna grafika: Ujeta svetloba A, sitotisk, 1975. 

 

Na nek način podoben je primer Bogoslava Kalaša, ki je na razstavi sicer predstavljen z dvema sitotiskoma, vendar pa je ravno v začetku sedemdesetih let pričel slikati tudi s svojim aerografskim strojem, ki se sicer naslanja na fotografijo, a deluje kot podaljšek umetnikove roke. O Bogoslavu Kalašu in njegovem stroju sem leta 2016 napisala članek za revijo Artfiks (priložnost je bila njegova retrospektivna razstava v Moderni galeriji): https://artfiks.wordpress.com/2016/03/17/clovek-stroj-umetnik-bogoslav-kalas/ 

Izpostavljena sta dva dela: razstavni in dokumentarni del. Pri slednjem gre predvsem za postavljanje kontekstov (Mednarodni grafični bienale, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Motovunska srečanja, raznorazne umetniške skupine).


Na razstavi je predstavljen tudi Lojze Logar, slovenski umetnik, ki se je najbolj približal popartu. Zaradi že v uvodu predstavljenih okoliščin so se tako na slikah kot grafikah začele pojavljati podobe iz vsakdanjega življenja in tako je jugoslovanski prostor dobil svojo različico poparta.

Lojze Logar je v svojih delih kazal ogledalo potrošniški družbi. Fotografije, ki jih je vkomponiral v grafiko, so bile iz časopisov (avtor neznan). V drugi polovici svojega opusa se je usmeril stran od podob in šel izključno v vzorce, oblike in barve. Na fotografiji je njegovo delo Figura veter, 1971.


Razstava bo na ogled le še do 19. junija 2022!

*

O ljubljanski punk sceni sem pisala že v članku, ki je izšel ob retrospektivni razstavi o fotografu Božidarju Dolencu: https://gledalkaja.blogspot.com/2021/04/punk-bozidarja-dolenca-retrospektivna.html

*

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Mila Kačič in Jakob Savinšek

Slika
Pesnica in igralka Mila Kačič je imela deset let mlajšega kiparja Jakoba Savinška zelo rada. Kljub temu da je umrl že leta 1961 je do svoje smrti mislila nanj in mu posvetila večino svojih pesmi. A zaljubila sta se šele na drugi pogled. "Tisti večer, ko sem ga spoznala, ni name nobenega takega groznega vtisa naredil. Potem je zelo zbolel in ga mesec in pol nisem videla. Po tistem sem ga srečala na cesti, ko sem enkrat šla iz Opere. Mrak se je delal, pa mi je prišel nasproti. Strašno shujšan. Ustavila sva se, rekla sem: "Zdaj ste se pa pozdravili?" "Ja, sem se, do gotove mere," je odgovoril in sva oba utihnila. Tega trenutka ne bom nikoli v življenju pozabila. Stala sva in se gledala in skozi moje možgane je šlo samo: "Temu človeku sem zapisana do smrti." Samo ta misel. Nakar je on rekel: "Vas grem lahko spremit domov?" Sem rekla: "Prosim." In me je spremil do doma. Vem, da sva šla mimo Opere, skozi tisti park, kjer je grobnica naši...
KLIKNI ZA VEČ

Rubensova slika Ugrabitev Levkipovih hčera

Slika
'Ugrabitev' je evfemizem za posilstvo. Zakaj se je slikar Peter Paul Rubens lotil takšnega, za današnji čas tako provokativnega motiva? V kratki študiji (krajšo študijo sem pred časom objavila tudi o Botticellijevem Mističnem rojstvu ), ki sem jo pripravila, se bomo dotaknili možnih interpretacij motiva. Peter Paul Rubens, Ugrabitev Levkipovih hčera , 1615-1618, Stara pinakoteka, München. Pa začnimo z opisom slike! V središču dogajanja na sliki Ugrabitev Levkipovih hčera so naslikane štiri osebe, za njimi dva konja in dva amoreta. Dva moška, od tega eden sedi na konju, drugi pa stoji na tleh, si podajata eno izmed deklet, medtem ko drugo dekle, postavljeno v zvitem klečečem položaju na tleh, močno drži tisti moški, ki stoji na tleh. Osebe so čudno zvite, tako, da ena drugo pogosto prekrivajo in da se določeni deli telesa ne vidijo. Prva figura, ki nam pade v oči, je oseba na sredini slike, to je ženska, ki si jo moška podajata. Moški na konju jo drži za noge, moški na tleh pa...
KLIKNI ZA VEČ

Kdo je bil Willy Gretor, nenavadni ljubimec Ivane Kobilca?

Slika
  Ivana Kobilca se je nekoč nesmrtno zaljubila. Njenemu izbrancu je bilo ime Willy Gretor in bil je karizmatičen, izobražen, nadarjen in iznajdljiv. Edino, kar je kvarilo odnos, je bila njegova nezmožnost ostati zvest. Kobilci je zlomilo srce, ko je izvedela, da njena prijateljica pričakuje otroka z njim, z drugo prijateljico pa se je poročil. Ivana Kobilca v času prvega bivanja v Parizu, 1891, digitalno obdelan posnetek. Vir: Facebook stran Ivana Kobilca, Narodna galerija Leta 1891 je Ivana Kobilca poslala svojo sliko Poletje na Salon. Ko je bila ta uspešno sprejeta, je tudi sama iz Münchna pripotovala v takratno kulturno in umetniško prestolnico - Pariz. V Münchnu je Kobilca obiskovala zasebno slikarsko šolo za ženske, saj v tistem času niso smele študirati na Akademiji. Zakaj ne? Eden izmed predmetov je vključeval vaje v risanju golega telesa (kar je bil seveda nujen pogoj za uspešno upodabljanje celopostavne figure) in zato se za mlade dame nikakor ni spodobilo, da bi se udelež...
KLIKNI ZA VEČ