GledalKaja

  Ob omembi imena Edgar Degas verjetno vsi najprej pomislimo na malo morje njegovih baletk. Baletke so prikazane kot nekaj nežnega in skoraj eteričnega, vendar Degas velikokrat prikaže tudi bedo, ki se skriva v zaodrju. Njegove najbolj znane slike se dotikajo dogodkov iz takratnega vsakdanjega francoskega življenja, tako revnih kot bogatih ljudi. Danes bomo spoznali eno njegovih manj znanih slik, ki je v času, ko se je prvič pojavila na razstavah, sprožila veliko polemik. Članek bo objavljen v treh delih. Edgar Degas, Pivka absinta , 1876, Musée d’Orsay, Pariz. Gre za sliko, imenovano Pivka absinta.  Ni znano, od kod točno je Degas dobil navdih za nastanek te sporne slike. Morda od svojega znanca, pisatelja Emila Zolaja, ki je napisal roman z naslovom Beznica , kjer govori o pijači kot o »skušnjavi in utehi v življenju revnih.« [1]  Obstajajo pa tudi viri, ki pravijo, da je Degasova slika tista, ki je dala navdih Zolajevemu romanu, ki je sicer izšel leta 1877, se pravi le...

Rezervirajte si to soboto, 18. junija! Galerije in muzeji bodo spet odprti do polnoči, vstop je po 18. uri gratis, prav tako številna vodstva, ki jih bodo organizirali. Ker sem GledalKaja locirana v prestolnici, vam ponujam šest "ljubljanskih" predlogov.  Začnimo z Moderno galerijo! • Ker je del, ki je namenjen občasnim razstavam, še vedno zaprt, bo na ogled stalna zbirka 20. stoletje. Kontinuitete in prelomi . Ta se začne z našimi impresionisti (predvsem so razstavljene njihove krajine in žanri), konča pa z novo podobo (Metka Krašovec, Andraž Šalamun – o njegovih bizonih sem napisala članek za Delo: https://old.delo.si/znanje/znanost/kabinet-cudes-andraz-salamun-bizon.html , idr.), že kar nekaj časa pa je na ogled tudi Točke v času 1889–1991 : "Prostorsko krožna časovnica z izborom del, ki predstavlja osvežitev in dopolnitev stalne razstave 20. stoletje. Kontinuitete in prelomi. Osredotoča se na dogodke, ki se tičejo vizualne umetnosti, razen ko pomembnost kakega zlas...

  V Tivolskem gradu se je v začetku aprila odprla razstava z naslovom Foto/grafika. Odpira zanimiva vprašanja (na primer o umetnem opredeljevanju med nekomercialnim in komercialnim oziroma med umetniškim in uporabnim, četudi se marsikje pokaže, da imata grafika in grafično oblikovanje več stičnih točk kot bi si človek sprva mislil), predvsem pa zasleduje pojav fotografije v grafiki in grafičnem oblikovanju.  Osredotoča se predvsem na sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Na pojav fotografije v grafiki je najbolj vplivala televizija, saj je v varno zavetje naših domov pripeljala podobe, ki so nato skupaj z revijami, časopisi in stripi postopoma zasičili jugoslovanski prostor. Takšne revolucije, kot se je zgodila takrat, si z današnjo tehnologijo, ki jo imamo razvajenci na vsakem koraku, verjetno ne moremo niti predstavljati. Umetniki so se s pomočjo sitotiska odzvali na družbeno realnost množične produkcije informacij in podob. Prednost sitotiska je predvsem hitrejša in bolj mn...

Kaj se skriva izven okvirja? Življenje!  Kakšno življenje so med obema vojnama živeli mladi umetniki, ki so končali zagrebško akademijo, pa bo moč izvedeti v tem članku. V zadnjih letih se spet malo več govori o Klubu neodvisnih. Leta 2021 je bila v Zagrebu razstava o povezavi med slovenskimi študenti in akademijo v Zagrebu, ta razstava je v nekoliko spremenjeni obliki nato gostovala konec leta 2021 v  Galeriji Božidarja Jakca , zdaj pa je v malenkost spremenjeni obliki prišla še v Galerijo Cankarjevega doma v Ljubljani. Na ogled je okoli 70 del, od tega jih je 29 predstavljenih prvič. Neodvisni oziroma Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov je deloval med obema vojnama (1937-1941) in je štel kar 14 članov . To so bili študentje že omenjene zagrebške akademije, na kateri so poučevali znameniti umetniki Ivan Meštrović, Ljubo Babić in Vladimir Becić. V klub so se povezali zaradi razmer: lažje je bilo razstavljati v skupini kot pa samostojno (v zgodovini poznamo podobne pr...

  Ah, maj, mesec ljubezni. Tudi v svetu umetnosti ima ljubezen zelo močan vpliv. Legenda pravi, da je slikar Sandro Botticelli (1445 – 1510) želel biti pokopan v isti cerkvi kot ženska, ki naj bi jo ljubil in ki je umrla kar 34 let pred njim. Sandro Botticelli, Madona  Magnificant , 1480, Galerija Uffizi. A po vsej verjetno gre le za romantičen mit. Sandro Botticelli je resda živel v Firencah istočasno kot Simonetta Vespucci (1453 – 1476), ena najlepših žensk tistega časa, a med njima menda ni bilo nič. O Simonetti pravzaprav ni veliko znanega. Večina ohranjenih podatkov pritrjuje temu, da je bila izredno lepa in da je s svojo lepoto marsikoga zamikala. Rojena naj bi bila okoli leta 1453 v današnji Severni Italiji (morda v Genovi) in že pri 16. letih se je poročila z Marcom Vespuccijem, sorodnikom Ameriga Vespuccija. Menda je bil Marco tako očaran nad Simonettino lepoto, da je njena starša prav kmalu zatem, ko jo je spoznal, zaprosil za njeno roko. Bil je navdušen, ko sta se ...

  Ta teden se je v klubu SOT 24,5 odprla majhna, a simpatična razstava. Umetnica Laura Ličer nas vabi v svoj bitjastovzorčasti svet. Na razstavi je predstavljen izbor produkcije, nastale v preteklih dveh letih. Verjetno ste že bili kdaj na AKC Metelkovi v Ljubljani, pa sploh niste pomislili, da je tam poleg številnih klubov in ateljejev tudi prostor, ki je namenjen hendikepiranim. Gre za klub SOT 24,5, za katerega je odgovorno YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa. Klub je namenjen druženju, predavanjem, pa tudi razstavam. Tokratna razstava je že 140. po vrsti za Lauro Ličer, svoj barviti fantazijski svet je predstavila po skoraj že vsej Sloveniji. Njena dela lahko najdemo tudi v knjigah – ilustrirala je že 35 knjig (dolgo in plodno je sodelovanje z Bredo Smolnikar in Miho Praprotnikom). Otvoritev razstave je minila v prijetnem vzdušju. Med drugim so umetnico prišli podpret predstavniki društva. Tudi sama sem imela govor in pomagala otvoriti razstavo. Laura večinoma dela v ...

  Čeprav je danes 1. april, ne gre za šalo. To se je resnično zgodilo. Uh, kako nerodno! Slikar Franc Kavčič (1755 – 1828) je pri svojih dvainšestdesetih letih dobil naročilo od Franca I. Avstrijskega, cesarja Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti. To je seveda pomenilo veliko čast. Menda je ohranjeno pismo, kjer piše, kako je do tega naročila sploh prišlo: cesar naj bi ob neki priložnosti obiskal dunajsko porcelansko manufakturo, kjer je bil Kavčič zaposlen. Slikarja je povprašal, s čim se trenutno ukvarja. Kavčič naj bi mu rekel, da če bi spoštovani cesar naročil kakšno sliko pri njem, da jo bo z veseljem naredil in »preskusil svoje čopiče.« Pri vsebini slike je cesar mojstru pustil proste roke in Kavčič se je menda zaradi tega, ker je že imel pripravljene skice odločil za motiv Salomonove sodbe. Franc Kavčič, Salomonova sodba , 1817-1820, olje na platnu, Narodna galerija. Vir: spletna stran Narodne galerije. Slika je nastajala tri leta in ko jo je končal, cesar ni bil naj...

  V Narodni galeriji se je prejšnji teden odprla nova razstava, ki na pregleden način predstavi izbor del, ki so jih pridobili v preteklih 10 letih. Teh je kar 3708: veliko jih je bilo podarjenih, nekaj pa jih je galerija odkupila ( med drugim)  s pomočjo Ministrstva za kulturo. Največji delež sestavljajo fotografije in dela na papirju, manj je slik in kipov.      Marsikaj je že bilo predstavljenega na preteklih razstavah v Narodni galeriji, spomnimo se denimo osnutkov za kipe Frančiška Smerduja , Prestarja in Ptičarja na pregledni razstavi del Fortunata Berganta v letu 2021, prav tako so bili lansko leto predstavljeni portreti, ki jih je naredil fotograf Tihomir Pinter , fotografije Ivane Kobilca, njenega kolega Ferda Vesela in Avgusta Bertholda , ki so že nekaj časa del stalne postavitve, slike Alberta Sirka , ki je leta 2017 navdušil Slovence na retrospektivni razstavi, risbe in študije Riharda Jakopiča , ki so bile predstavljene leta 2015 in 2016 na razstav...