Hieronymus Bosch: Triptih z vrtom naslad

 

Hieronymus Bosch, Triptih z vrtom naslad, 1490–1510, olje na lesu, Muzej Prado, Madrid. Delo je ocenjeno na 40 milijonov dolarjev.

O slikarju Hieronymusu Boschu (1450-1516) ni veliko znanega. So pa ugotovili, da njegov priimek izhaja iz njegovega rojstnega kraja Hertogenbosch ('Knežev gozd') (severni Brabant), ki se običajno imenuje "Den Bosch" ('gozd'). Po starem očetu je podedoval družinsko obrt, oče pa je bil bolj ambiciozen – deloval je kot umetniški svetovalec mestne bratovščine Naše ljube Gospe, katere del je bil kasneje tudi naš Bosch.

Ker je bil dobro preskrbljen, Bosch  v primerjavi z drugimi slikarji ni čutil pritiska ugajati naročnikom in je torej bolj sproščeno izbiral motiviko. In kakšna motivika je to bila! Večinoma je izbiral teme, ki so zanimale njega. Človek bi pomislil, da je slikal pod vplivom ali pa da je imel težave s psihičnim zdravjem. A preciznost, posebna pozornost, namenjena detajlom in občutek za barvno kompozicijo dokazujejo, da je bil še kako priseben in da je vložil res veliko truda v svoje delo. Imel je izjemno domišljijo, ki je presegala povprečnost. Njegov slog je čisto nov, svež.

Že za časa življenja je bil prepoznan kot kvaliteten, moderen slikar in – zanimivo - brez dlake na jeziku. Bil je prepričan, da je svet pokvarjen, zato se je raje držal stran od ljudi. Tako recimo ni maral sejmov, ker naj bi vodila v pijančevanja in nemoralo, greh, vulgarnost. A tisto, kar je videl, je pod vplivom izjemne domišljije, pristalo na njegovih slikah. Pod vso to njegovo fantastiko je etični kodeks, a vse, kar komentira (tudi Cerkev, seveda) je počel s humorjem in ironijo.

Njegov opus ni velik, pripisanih mu je le 25 slik in 14 risb. Njegovi glavni naročniki so bili premožni meščani, ki pa so morali imeti posluh za groteskno in fantastiko. Izbiral je sakralno vsebino, ki je pogosto moralizirajoča. Sredi 16. stoletja se je za njegove slike zanimal španski kralj Filip II., ki je želel imeti vsa njegova dela. To je tudi razlog, da se v madridskih kulturnih ustanovah najde veliko njegovih del.

Glavna tema verjetno njegovega najznamenitejšega triptiha je skušnjava, ki s seboj prinese posledice. Če na levem delu vidimo stvarjenje človeka, pa v sredini in predvsem na desnem delu, vidimo njegov padec. A Bosch pravi, da telesna ljubezen sama po sebi ni slaba in nenaravna. To postane, če se pretirava in se jo izkorišča.

Na zaprtem triptihu je upodobljeno stvarjenje sveta kot Orbis terrestris (kristalna krogla). Bosch je bil eden prvih (če ne celo prvi!), ki je naš planet naslikal na tak način in ne kot ravno ploščo. Ko je bil svet ustvarjen, je Bog ustvaril človeka. Odprimo oltar in poglejmo!

Bosch nas popelje v rajski vrt, kjer smo na levi tabli priča trenutku, ko Bog Adamu predstavi Evo. Adam se prav nič kavalirsko ne zadržuje, ampak zelo očitno ocenjuje Evo in njeno telo. Okoli njiju je kar nekaj simbolov pohote, nečistosti in poželenja (zajec in jagodičevje). Namesto da bosta jedla z drevesa spoznanja se bosta raje vdajala telesnim užitkom.

Osrednja tabla prikazuje razuzdanost in sicer v vseh mogočih oblikah. Toliko fantastičnih detajlov je tu, da človek kar gleda in gleda. Spodaj dodajam le nekaj primerov:

Tule naslikani primeri čutne ljubezeni in spolnosti predstavljajo pregreho in ne motiv plodnosti.

Desna tabla predstavlja pekel. Tu je spolna naslada še bolj poudarjena, je čudaška in perverzna. Ljudem se pridružijo demoni, fantastične pošasti in živali, ki preganjajo in uživajo v sadističnih trpinčenjih.

Prepričana sem, da nas bodo dela Hieronymusa Boscha vedno navduševala, predvsem zaradi vseh fantastičnih podrobnosti. <3