Sandro Botticelli: Rojstvo Venere

 

Zakaj je naslov Botticellijeve slike Rojstvo Venere, če pa v resnici sploh ne prikazuje rojstva boginje?

Pravzaprav je poimenovanje zakuhal znameniti Giorgio Vasari, ki je v knjigi Življenja umetnikov zapisal: "[...] slika prikazuje Rojstvo Venere ter tiste sape in vetrove, ki so njo in njene Kupide odpihnili na kopno [...]." 

Na sliki je torej prikazana že rojena Venera, ki je na školjki priplavala na kopno. Tradicionalno sta z njo povezana dva otoka, Ciper in Kitera. Pravijo, da naj bi bila rojena v bližini slednjega oziroma je Kitera prvi otok, mimo katerega je šla. Zdi se, da je njeno školjko odpihnilo prav na enega teh otokov. Grški mit pripoveduje, da je bila Venera (oziroma Afrodita) rojena iz morske pene, ki se je nabrala na kraju, kamor je Kronos odvrgel odrezano spolovilo svojega očeta Urana. To boginjo ljubezni, lepote, želje, spolnosti, plodnosti, blaginje in zmage so izredno radi častili tudi Rimljani, ki so jo imeli za prednico svojega ljudstva, saj naj bi njen sin Enej, ki je preživel padec Troje, pobegnil v Italijo ter po legendi postal prednik Romula in Rema. Bila je v središču mnogih verskih praznikov in čaščena pod številnimi kultnimi nazivi.

Sandro Botticelli, Rojstvo Venere, okoli 1485, tempera na platnu, 172.5 cm × 278.9 cm, Galerija Uffizi, Firence.

Kar takoj je treba povedati, da motiv ni razvozlan. Botticelli sam ni podal nobene analize, ki bi se ohranila do današnjih dni. Na sredini slike prepoznamo boginjo, a kdo so ostale tri figure? Vasari omenja Kupide, a Venera je imela le enega sina Kupida. Običajno se par na levi tolmači kot Zefirja, boga zahodnega vetra (tudi tople pomladne sape) z Auro, boginjo lahne sapice. Kdo pa bi lahko bila dama na desni? Morda gre za Horo, eno izmed spremljevalk Venere, ki predstavlja enega od letnih časov in sicer v tem primeru pomlad. Morda pa gre pri vsem skupaj za preobrazbo nimfe Hloride v Floro? Takšna je denimo ena izmed interpretacij slike Primavera. Kakšno vezo bi lahko preobrazba imela z naročniki? Naročnik obeh slik je bil verjetno isti, a več o tem bom napisala v naslednjem članku.

Lahko pa dodam še eno možnih interpretacij: v tem času so se izredno zanimali za Platona in so na svoj način združevali krščanstvo s pogansko antiko. Tako bi renesančnik lahko enačil Venero z Marijo oziroma obratno. Botticelli je naredil kar nekaj slik z Marijo in ponekod sta si Venera in Marija zelo podobni, zdita se kot eno (Venera kot simbol Marije, stella maris). Venera naj bi imela dve naravi: božansko in človeško. Gola Venera naj bi predstavljala nebeško Venero, čisto, božansko ideja, ki se razodeva filozofu. Oblečena Venera pa naj bi bila človeška, nravstveno in nravno načelo,  po katerem ljudje žive. Neoplatonistično branje slike naj bi gledalca 15. stoletja povzdignilo preko gledanja lepe podobe do presežnega, kontemplacije.

Kmalu sledi članek o Botticellijevi Primaveri! Do takrat pa si lahko preberete o Botticelliju in muzi Simonetti: https://gledalkaja.blogspot.com/2022/05/sandro-botticelli-in-njegova-muza.html


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Mila Kačič in Jakob Savinšek

Rubensova slika Ugrabitev Levkipovih hčera

Kdo je bil Willy Gretor, nenavadni ljubimec Ivane Kobilca?